Upam, da ne bom spet komu na žulj stopila ...

, ampak zdi se mi, da je tale filozofija pretežka zame... Bo treba rokavičke dati gor pa nasmešek pa si reči: Ah, saj bo! Potem pa čakat na tisti Veseli dan...

Mah ne, saj sploh ni tako hudo! Daleč od tega...
Hecno je, da sem uletela včeraj, pa že premišljujem, da bi spet poniknila... (Če bo kaka zvezdica tole brala: sorry, tak način razmišljanja pač imam...)
Pa sem se odločila, da ne bom! Zakaj pa bi?

Itak me drug teden ne bo... Oh, ko bi me vsak kdo pogrešal...?
Hahahahahahaha....
Lep dan še naprej pa cmoka na noska!
S.