Gru Gru
|
Ko sem pred leti, uf sej je že 10 let tega debatiral z Andrejem Grabarjem o tem in onem se je zgodil tale zapis (govoru je on):
...Tudi v zakonu je problem ta, da ima vsak od partnerja pozornost usmerjeno vsak k sebi. To je muka. Z njim ne moreš iti igrati kart. Skregal se boš že pri tem, kako on meša karte. Problem se vedno začne tam kjer se pozornost obrne k samemu sebi.
V neki dezeli, kjer je pozornost usmerjena v neko tretjo stvar, je vse v redu. Dokler so nas Srbi čohali je bilo vse v redu. Zdaj, ko se nam je pa pozornost usmerila k nam samim, imamo pa krizo. Najboljša rešitev je, da nas napadejo vesoljci, pozornost se usmeri drugam in potem se narod takoj zdruzi.
Radoživ človek bo pozornost obračal na vsako sranje, ki gre mimo. Blagor takemu človeku, tudi če je znanstvenik. Če bo kura letela mimo, bo gledal za njo. Pozornost bo na vse usmerjal. Če bo prometna nesreča se bo ustavil in tam zijal.
Opazoval sem ko so po kopali kanale za elektrarno po mestu. Dedci pa so zijali, kot kakšne srake. Prej so posedali po gostilnah, sedaj pa kot srake zijajo in gledajo kako koplje buldožer in naenkrat so vsi bolj zdravi. Bolj ko kopljejo, bolj so oni zdravi. Zadnjič, ko je bil dež in nekaj dni niso kopali je bil že pretep v gostilni.
Zato vedi, da vedno nered ustvarja red in red nered.
Pozornost ti vedno pritegne nered in v tebi ustvarja red.
Red pa obrača pozornost k tebi in ti vedno v notranjosti ustvarja nered. To je velika misel, zato jo zapiši.
Preprosti človek prenaša nered nekega človeka, neke ženske. Ne ve, da so te neredne ženske v njemu ustvarjale red, nevede in podzavestno. Prenašal je nered in bil pozoren na njega. Če bi se pa vedno usmeril v nek svoj red, bi pa zbolel. Človek mora biti ponižen, vdan in preprost. Ne urejaj vse takoj v vrsto, ne delaj se pametnega, ampak sprejmi vse tako kot je. Včasih je dovolj tako, tudi če je v neredu. Nobenega problema ni, pozornost obrni tja in se bo avtomatično v tebi ustvarjal red.
Zgodi se tudi, da prosiš strokovnjaka, akademika, da ti skuha kavico, pa pravi, da to ni njegovo področje.
Človek v redu, je popolen nerednež v sebi. Večji akademik je, večji nered vlada v njemu. Vemo da je bil Hitler strašno urejen - v redu človek, vse je imel urejeno, znotraj njega pa je bil popolen nered. Tisti, ki ima v sebi - znotraj red, nikoli ne izsiljuje red od zunaj.
Tisti, ki zmore zunanji nered sprejeti, tisti ima veliki red v sebi in mu ni potrebno delati reda od zunaj. Tisti, ki ima nered v sebi, bo vedno red na zunaj delal. Največji nered je smrt. Tisti, ki ta nered sprejema, kar je moral Kristus na koncu sprejeti, ta ima red življenja v sebi.
Smrt kot nered ali nepravilnost, nepravičnost, nedolžnost, ko so spustili nekoga (Barabo), ki je bil v neredu in križali nekoga, ki je bil v redu, ker je v njih vladal nered. V Jezusu pa je v teh dneh nastajal red, pred njim pa je bil popoln nered, ki ga je sprejel. Ni potreboval Jezus toliko dni, ampak čas v njem je potreboval tri dni da se kompletira, da se ta absolutni nered kompletira v absolutni red v njem samem.
Vsi se bojimo nereda, problem pa je v tem da ne vemo, da je skrivnost zivljenja ravno v tem, da sprejemamo ta nered.
Na začetku sem govoril o učiteljici in učencu, ter o redu in neredu. Notranji red pomeni, če tukaj in zdaj nekaj delaš. Zunanji red pa če poskušaš biti prijazen do učiteljice. S tem pa v sebi ustvarjaš nered, ker se ne učiš. Potem bo učiteljica postala tvoja smrt. Kako boš pa prijazen do smrti. Smrt, če jo boš pripravljen sprejeti kot prijazno učiteljico, bo pogojila red znotraj tebe, ker bo učiteljica naenkrat večji nered, kot je nered v tebi.
Bozji poslanec je vedno poslanec popolnega nereda. Jezus se je pojavil, kot popoln nered. Samo tako je lahko Bog dajal poslanstvo resnice. Kot Jožefov sin iz Domžal doma, čisto iks, niti doktor niti nič, pa vendar božji sin.
Vsi predstavniki reda in duhovniki niso mogli nič. Nered v njih je podivjal pred njim, ker niso mogli sprejeti takšnega nereda v obliki Jezusa. Na koncu, ko je bil križan, je predstavljal popoln nered. Še apostoli so pobegnili, ker niso razumeli, da je skrivnost tega neskončnega nereda neskončno sporočilo - neskončnosti reda v sebi. Ta paradoks se nam vleče vedno skozi življenje in nered nas privlači. Red nas ne vzburja. Nered nas privlači.
Vznemirjenje je zrno, ki je podobno semenu. Prehiti te, ker je hitrejše od tebe. Če si sposoben sprejeti ta nered, bo to zrno zrastlo v drevo, ki bo rodilo sad. Sad bo rodil semenko in tista semenka bo skrivnost osnovne semenke. S tem je krog zaključen. Po tisti rojeni semenki tvojega drevesa boš našel red iz nekega nereda. Nered pomeni osnovna semenka, ki umira s tem ko raste drevo.
Bil sem pri Adamiču in okultna skrivnost njegovega ozdravljenja je bil totalen nered. Napisal je toliko glasbe, okrog njega pa takšen nered, da še srajce ne najdeš med tisto glasbo in notami. Ima totalen nered, sediš na notah, leziš na notah, kavo piješ na notah, vse je na notah. Skrivnost je v tem, da ta človek prenaša takšno težo svojega nereda. V njemu se bistri zelo bister studenec reda. To je skrivnost njegovega kulta. Podobno sem videl pri mnogih drugih iskrivih ljudeh.
Pri tistih, ki se imajo za modre, ki so specialisti, pa se mi je zdelo, da sem prišel v totenkamen. Vse v redu, miza tako čista, kot da bi jo spoliral, vse v sijajnem redu, lepe ploščice, vse tako fino, čisto, perfektno, v njih modrecih pa takšen nered, da te zadane kap.
Vsak človek ima rad domačo gostilno, domačo hrano, domače vino. Zato, ker ga nered veliko bolj ogreje, kot ga red. Vsi se bojijo nekih super hotelov, zlikanih srajc. Če moraš že zjutraj obleči lepo zlikane hlače in srajce, si že togoten. Vsi imamo rajši zmečkane hlače, zmečkano srajco, smrdljive nogavice. Razen če se urediš za svoj dan, za svoj praznik. Ponavadi pa še tvoj praznik, ni tvoj dan. Tvoj dan je recimo ponedeljek, ko v umazanih hlačah hodiš naokoli.
Kolegica mi je govorila, kako se nekaterim izpolnejo želje njej pa nikoli. Od nas je nekoč vzela mladega mucka in ga po enem tednu oddala naprej, ker ji je grizel stopnice. Ni prenesla tudi tega, da se muc premika. Bil sem tudi pri njej in red je bil na absolutni višini. Rekel sem ji, da lahko večno čaka in to toliko časa dokler čas ne bo spremenil njen dom v nered z njo samo. Ko bo pa to sprejela, pa se bo njen princ, na belem konju pojavil. Dokler pa v svojem redu čakaš sebe, ni prostora za nikogar, ker je vsakdo vsaj malo drugačen kot ti. Že to dejstvo, da si ženska je dejstvo drugačnosti in je že privlačno in bolj ko si drugačna bolj si privlačna.
... hvala ti Andrej za te besede Edi
|