Alja5
Guest
|
Lepo pozdravljeni! Rada bi vas vprašala nekaj, na kar si več ne znam odgovoriti .Kvečjemu je bila tematika na tem forumu obratna. Imam fanta, ki ima, po moje preveč, redko željo spati z mano. Jaz pa obratno: zelo me privlači in bi to počela večkrat (z njim). Prej sem imela dolgo, resno zvezo z drugim moškim. Tudi po osmih letih je bil najin seks vroč in poln strasti. Res zelo dober in predan. Sama zelo rada seksam, vendar le z moškim, ki je moj, mi diši ter ga imam rada. V prejšnji zvezi sva oba s fantom ugotavljala, da naju je proti koncu skupaj držal le, kao, seks. Vem, da to ni bilo res, kajti zame je dober, strasten, predan seks, le seks z moškim, ki ga imam resnično rada. No, kakorkoli: razšla sva se s tem fantom po tolikih letih (verjetno sva začela le premlada). Potem sem se zaljubila v drugega-sedanjega fanta, ki je simpatičen, privlačen in se imava dosti za pogovarjat. Vendar: noro strastnih noči ni več. Skupaj spiva (seksava) le tam 2x na mesec. In to je zame premalo, odločno, daleč premalo. Kajti, ko imam moškega rada, je najin seks zame potrditev trdnosti najine zveze in le 2X ali 1X na mesec?. Res ne vem, kaj naj naredim, včasih se počutim kar zanemarjeno. Stara sem 28 let in ne izgledam ravno slabo, kvečjemu obratno.Res veliko moških me osvaja. To mi daje občutek potrditve, drugače pa me nikoli ni preveč zanimalo
Prosim, povejte mi, ali to je normalno, da si me moški zaželi le tako malokrat. To meni ni dovolj. Res sem obupana in nočem ter ne morem ga varati (potem bi v prvi vrsti lagala sebi). Želim pa si več strasti in nežnosti, ki ju ne dobim v zame zadostni meri. Iz tega posledično sklepam, da me morda nima dovolj rad. Zato sva se začela prepirati. Ne želim ga izgubiti in tako banalno končati zveze. Me pa res zanima, ali je to normalno. V drugih ozirih se zabavava, dosti presmejiva in dosti pogovarjava. Pri tej temi (včasih začnem težiti, da najin seks res ni dovolj pogost zame), pa se le smeji (ali pa izraža ljubosumje na mojega prejšnjega partnerja). Res me zanima, kaj menite o tem. Imam ga rada in ne bi rada končala te zveze, vendar me je to začelo resnično motiti. Ravno tako pa me moti, da je popolnoma navajen bolj kot ne, samskega življenja. Sedaj je star nekaj cez 30 let in pred najino, so bile njegove zveze kratke ter bolj ali manj 'ne preveč obvezujoče'. Sem prva njegova punca, s katero hodi na dopuste, skupaj z njo kuha...Vseeno pa se mi zdi, da je še vedno velikokrat nenavajen ženske ob sebi. Sploh sem najbrž prva v njegovem življenju, s katero se toliko druži. In še vedno se mu zdi, da je dobro, če je dokaj pogosto kar sam. Če težim, kako sem kdaj sama (ker je takšen), odgovori, da je on pogosto sam in da mu to ni problem, ker je navajen (tudi potuje večinoma sam). Je zelo razgledan, zelo senzitiven fant, ki pa se vseeno nekako 'ne umiri'. Vendar tega ne zahtevam od njega, kajti zame je ljubezen spoštovati interese drugega ter jih tudi podpirati-seveda ob medsebojnem zaupanju. V tem oziru sem mu dovolj dovolj podobna, da to razumem. Vendar: najino seksualno življenje je kar slabo. Le kako je prav živeti????
|