Uvod:
Nova revolucija

Nova odkritja dokazujejo, kar je vedno govorila religija: da smo ljudje veliko več kot le kup mesa in kosti. Nova znanost v osnovi odgovarja na vprašanja, ki so več sto let mučila znanstvenike, v globljem smislu pa je to znanost o čudežnem.

Na najbolj elementarni ravni človek ni kemična reakcija, temveč energetski naboj. Človek in vsaka živa stvar je skupek energije v polju energije, povezan z vsemi drugimi stvarmi na svetu. To pulzirajoče energijsko polje je osrednji dinamo naše biti in zavesti, alfa in omega našega obstoja.

Naše telo v odnosu do vesolja ne pozna dvojnosti "jaz" "nejaz", saj ju povezuje bazično energijsko polje. Polje vpliva na najvišje funkcije našega uma in je vir informacij, ki določa rast naših teles. Polje so naši možgani, je naše srce in naš spomin, je izvorni načrt sveta za vse čase....

Polje, ne pa bakterije ali geni, je sila, od katere navsezadnje odvisno, ali smo zdravi ali bolni, in s katero se moramo povezati, da bi ozdraveli. Prepojeni smo, zvezani in nerazdružljivi od našega sveta; naša edina temeljna resnica je naša povezanost z njim.   "Polje", kot se je nekoč jedrnato izrazil Einstein,"je edina stvarnost."

Več raziskovalcev je zopet začelo razmišljati o nekaterih enačbah, ki so jih iz kvantne fizike vsi praviloma izpuščali. Te enačbe so opredeljevale tako imenaovano polje ničte točke - morje mikroskopskih vibracij v prostoru med stvarmi. Če polje  ničte točke vključimo v našo predstavo o najbolj temeljni naravi materije, so ugotavljali, potem je sama osnova našega vesolja valujoče morje energije, eno samo ogromno kvantno polje. Če to drži, potem je vse povezano z vsem ostalim, kot nekakšna nevidna mreža.

Ugotovili so tudi, da smo vsi iz istega osnovnega materiala. Na naši najbolj temeljni ravni smo živa bitja, vključno z ljudmi, skupki kvantne energije, ki ennehno izmenjujejo informacije s tem neizčrpnim  morjem energije.  
Žive stvari oddajajo šibko sevanje, kar je ključni vidik bioloških procesov. Prek informacijske izmenjave na kvantni ravni pridejo potrebne informacije za vse življenske procese, od medcelične komunikacije  do izjemno obsežnih procesov reguliranja DNK. Izkazalo se je, da skladno s kvantnimi procesi deluje celo človekov um, ki naj bi bil povsem zunaj zakonov materije. Misli, občutki in vse druge višje kognitivne funkcije so povezane s kvantnimi informacijami, ki sočasno pulzirajo skozi naše možgane in telo. Naše zaznavanje je posledica součinkovanja med podatomskimi delci naših možganov in morjem kvantne energije. Ljudje dobesedno utripamo z našim svetom.

Dokazali so tudi, da smo na najbolj bazični ravni vsi povezani med seboj in svetom. Eksperimentalno so pokazali, da utegne obstajati življenska sila, ki preveva celotno vesolje - ki jo nekateri imenujejo kolektivna zavest, teologi pa sveti Duh. Podali so verjetno razlago mnogih pojavov, v katere človeštvo že stoletja verjame, a zanje ni bilo trdnih dokazov in primerne razlage: od delovanja alternativne medicine in molitve do življenja po smrti. V nekem smislu bi lahko rekli, da so nam dali znanost o religiji.

Njihovo videnje je, za razliko od newtonovskega ali darvinističnega nazora, življenju zopet dalo vrednost. Nove predstave z njihovimi implikacijami reda in nadzora nam lahko podarijo večjo moč. Človek ni več zgolj slučajen proizvod narave. Naš svet ima svoj smisel in temelji na enotnosti, vsakdo pa ima v njem svoje mesto in pomembno besedo. Naša dejanja in misli sploh niso nepomembna, temveč so celo ključna pri ustvarjanju našega sveta. Človek ni več ločen od drugega človeka. Koncept "mi" in "oni" je presežen. Ljudje nismo več an obrobju našega vesolja, opazovalci od zunaj. Zdaj lahko spet zavzamemo mesto, ki nam pripada, v središču našega sveta.

(Braudovo delo je dodatno podrplo dejstvo, ki so ga začeli spoznavati številni drugi znanstveniki. ) Naše naravno stanje bivanja je odnos ali tango: stanje nenehnega vplivanja drug na drugega. Kakor podatomski delci, iz katerih smo sestavljeni, ne morejo biti ločeni od prostora in delcev okoli njih, tako tudi živa bitja ne morejo biti izolirana drugo od drugega. Živi sistem večje koherence lahko izmenjuje informacije ter ustvarja ali obnavlja koherenco v neurejenem, naključnostnem ali kaotičnem sistemu. Naravno stanje živega sveta je red, podnet k večji koherenci. Negativna entropija je očitno močnejša sila od entropije. Z opazovanjem in usmerjenim namenom lahko v svet razširjamo neko vrsto supersevanja.

Ta tango vključuje tako naše misli kot tudi telesne procese. Naše sanje, pa tudi trenutke naše budnosti, lahko delimo med seboj in z vsakomer, ki je kdaj živel. Med nami in Poljem poteka nenehen dialog, v katerem Polje bogatimo in hkrati jemljemo od njega.


str. 208-209

Pet let je od izida odmevne knjige
"Vse v enem, eno v vsem
(Možgani in duševnost v analizi in sintezi)".
V tem času se je v znanosti zgodilo precej novega, ideje izpred petih let so se k sreči v veliki večini potrdile in utrdile, knjiga pa se je razprodala.

Osnova za to knjigo, je magistrsko delo
"Nevronske mreže kot modeli duševnih procesov
(Paralelizem nevro-kvantnih mrež in modelov kognicije ter zavesti)",

Dobro bi bilo, če bi človeštvo čim prej upoštevalo dejstvo, da je svet celovit, tesno povezan in soodvisen tudi in predvsem v najglobljih temeljih, kar bo imelo ogromne družbene in psihološke posledice (te pa so lahko izrazito pozitivne,
vendar le, če bodo naša dejanja primerna).

http://www.gape.org/gapes/itsallinthehead.htm

da bomo vedl kdo je to ugruntu ... pa kdaj ... pa kolk časa se to že ve ... kdor vidi ...

stran 41-42-43

Kvantni fiziki so v podatomskem svetu odkrili nenavadno lastnost, ki so jo poimenovali "nelokalnost". To je sposobnost kvantnega delca, kot je elektron, da na poljubno razdaljo hipoma vpliva na nek drug kvantni delec, brez izmenjave kakršne koli sile ali energije med njima. Kvantni delci, ki so bili enkrat v stiku, očitno ohranjajo povezanost tudi po ločitvi, tako da dejavnost enega delca vedno vpliv na drugega, ne glede na to, koliko sta se oddaljila.

Nelokalnost je zamajala same temelje fizike. Snovi ni več bilo mogoče obravnavati ločeno. Nek dogodek se lahko zgodi brez opaznega vzroka v opaznem prostoru. Einsteinov temeljni anksiom je bil napačen: na določeni ravni materije lahko stvari potujejo hitreje kot svetloba. Svet je na svoji najbolj fundamentalni ravni kompleksna mreža medsebojno odvisnih razmerij, vekomaj nedeljiv.

Najpomembnejša sestavina tega medsebojno povezanega vesolja pa je najbrž živa zavest, ki ga opazuje. V klasični fiziki je eksperimentator ločena entiteta, tihi opazovalec za steklom, ki poskuša razumeti vesolje, vesolje pa gre svojo pot ne glede an to, ali ga opazujemo ali ne. V kvantni fiziki pa so odkrili , da se poljubni kvantni delec iz stanja vseh možnosti materializira v določeno entiteto, kakor hitro ga začnemo opazovati ali meriti Za pojasnitev teh čudnih dogodkov so kvantni fiziki predpostavili, da je med opazovalcem in opazovanim participativen odnos: ti delci so bili "verjetno" obstoječi v prostoru in času samo do trenutka, ko smo jih "zmotili"; z opazovanjem in merjenjem smo jih prisilili v določeno stanje, kar je nekaj podobnega kot zgostitev želatine. To osupljivo opažanje je odprlo čisto nov pogled na naravo stvarnosti. Zavest opazovalca očitno povzroči nastanek opazovanega predmeta. Nič v vesolju ne obstaja kot dejanska "stvar"" neodvisno od našega zaznavanja. Vsako minuto vsakega dne ustvarjamo svoj svet.

Petra. wrote on 05.08.2004 at 15:24:43:


Bardo_Thodol wrote on 05.08.2004 at 16:06:06:



men se pa zdi da stric govori o kolapsu valovne funkcije ...

ka pa wem no bardo ... jest nism glih tko razumel ...
kononenko piše tkole:
*
Kljub neintuitivnim rezultatom pa lahko slutimo razlago za te pojave ravno s pomočjo kvantne fizike. V kvantnem svetu namreč velja, da dokler stanja sistema ne pomerimo, so vsa stanja možna in njihove verjetnosti določa valovna funkcija. V kvantni mehaniki je namreč vsak materialni delček, vsak elektron, vsak proton, vsak jedrni delček vedno val in delček obenem. Tako dolgo, dokler se »kvantni objekt« premika po prostoru, ga opisuje valovna funkcijo. Nikjer se v resnici ne nahaja, obstaja samo kot prekrivanje možnih poti in krajev bivanja. Če val naleti na oviro, detektor, fotografski papir, našo očesno mrežnico, se nemudoma spremeni v delček. Fiziki govorijo o »kolapsu valovne funkcije«. Mnoge možnosti se reducirajo na eno realnost. Valovna funkcija je porušena (razpade).
*
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/znanduh.htm



*
Taka porušenja se dogajajo neprestano  in vsako preoblikuje možnosti v resničnost. Ali kot je formuliral fizik John Davidson: »Svet je tudi na najnižjem nivoju kreativen.«  Toda ko proučujemo, kdaj natančno se valovna funkcija poruši, naletimo na nenavadno težavo: kvantna nenatančnost se prenese na vse udeležene merilne instrumente. Kje se je izvršil prehod od možnosti v realnost? Amit Goswami meni: v trenutku, ko kvantni svet trči oziroma se sooči z zavestjo. Univerzalna zavest povzroči, da se valovna funkcija poruši, zavest ustvari materijo, svet obstaja šele, ko ga zavest opazuje. Torej kvantni princip nedoločenosti stanja vse do meritve pravzaprav pomeni vse do meritve, ki jo izvrši zavestno bitje. Ta princip srečamo v različnih duhovnih učenjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki. Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matematično osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino človeška zavest lahko zruši valovno funkcijo.  Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: »… (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest… Sledi, da ima zavest drugačno vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava.« Slavni fizik John Wheeler je naredil še korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizični realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca.
    Veliki modreci nas učijo, da se mora vsak soočiti sam s seboj in sebe spoznati. Vsak ima pri tem sam odločilno vlogo. Vsak je pomemben, enkraten, drugačen od ostalih (po zunanjem in po notranjem). Duhovni pogled na svet izvira iz starodavnih tradicij in je plod notranjega uvida mnogih velikih mislecev in filozofov. Veliki učitelji samo spodbujajo, vendar ne morejo storiti ničesar namesto nas. Zato je filozofija (v prvotnem pomenu te besede) nujnost – vedno in prav zdaj, za vsakega človeka, da lahko začne odkrivati stvari z razumom in s srcem. Duhovni pogled na svet je konsistenten z znanstvenimi dejstvi, vendar, vsaj zaenkrat, mogoče pa tudi v principu, nedokazljiv, kot je neopisljivo vse kar presega razum in na prvem mestu sta to gotovo intuicija in smisel življenja, ki ju čutiš v srcu.
*
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/Znanost%20preverja%20duhovnost.doc


*
Nekateri kvantni fiziki povezujejo zavest s kolapsom valovne funkcije, kar bi lahko razrešilo mnoge dileme in pojasnilo mnoge sicer nerazložljive pojave, kot so telepatija in telekineza (glej tudi Kononenko, 2002;2002a).
*
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/Nekateri%20vidiki.doc