Quote:važn da dela, zakaj in kako dela res ni tolk zlo pomembno, zate, če hočeš druge prepričat v to, pol rata nemarno pomembno. do takrat, je to popolnoma nepomembno. zakj in kako!
To je pomebno, če ga ti nosiš zato, ker te je kdo prepričal, da deluje. Ker če samo zato misliš, da deluje, ker te je drug prepričal, pol svoje prepričanje lahko utrjuješ le s prepričevanjem folka naprej. Če ga ne boš uspel prepričat, boš tud sam počas zapadu v dvom. To spominja na t.i. antonovo verigo(catch the csh, safe invest, amway..) skoz katero keširaš, dokler vanjo verjamejo drugi. Maš fizičen dokaz, da vera deluje. Če se veriženje ustav in keša ni, se verovanje zgubi in si je najbolj priznat, da so te nategnil in da si ti nategoval druge.
Drgač je, če enostavno spejmeš, da deluje, ne da ti kdo sugerira. Kako to narediš? Jest tko, da ga enostavno nosim. Je lepe oblike, majo te vzdolžne prečne črte luknjice pa trikotnik en red pa eno tako skaldnost v seb, ki če se človek vanjga ozre al pa ga s palcem okrog prstanca vrtii, na en svoj način organizirajo misli in usmerjo pozornost. Se ni treba nč poglabljat kako pa zakaj, če maš enostan boljš filing zarad tega. Jest sem se to tko navadu počet, da je postal edin prstan, ki se me drži že par let, vse ostale sem po pr mesecih zgubu. Dokler ga mam, sem živ pa kao zdrav, sem v bistvu 'v redu', pol pa to začneš prstan s sabo pa sebe s prstnom povezovat. Al pa s čim drugim, magari kamnom, kot to počne moja žena, ki ga enga in istega že par let v taški vlač pa na sonce nastavlja pa pod povšter daje. En poldrag kamen, ki ni par sto tolarjev vreden, pa ji je postal taka konstanta, na katero se zanese skor bolj kot name, pa mi ne zna povedat zakaj, čeprav moram včasih sred poti obrnt pa ga it kam iskat, kjer ga je pozbla.
Lahko da je to tud avtosugestjija, ker podobno sugestivno deluje ena debelo zlata ketna okrog vrata. Ampak pri nej ni nobene mistike, zakaj se dobro počutiš: ti futra ego socialnem smislu s kazanjem prestiža in grantira njegovo materilano varnost. Dopuščam tud možnost, da jer atlantidski prtan postal eno diskretno znamenje 'duhovnehga' prestiža, en razpoznavni znak tistih, ki verjamejo v energije, podobno kot je križ za kristjane. Tle pa spet nismo daleč od futranja ega pa vzajemnega vzdrževanja prepričanja, o katerem sem govoru v antonovi verigi.