exorcist
Ex Member
|
Še vedno 95% duhovnikov v RKC, sklicajoč se iz različnih nesmiselnih odstavkov iz Svetega pisma (izven konteksta in sprevračanje pomena) tabuizira spolnost, dela jo grešno in umazano, seveda vse to prikrito samo z namigi. Sodi se brez vsakršne psihološke podlage - gre za popolno nepoznavanje človeške psihe, laičnost pri klerikih. Pri tem pa se ne zaveda kakšno škodo se dejansko povzroča "tamalim", ko podi spolno energijo v podzemlje (podzavest), kjer se kvari in se zbira eksplozivni naboj, ki lahko kadarkoli izbruhne iz posameznikove duše (spolne zlorabe pri duhovnikih). Kar slepo zatiramo, izrinjamo, čemur se upiramo, nazadnje izbruhne, grozovito, eruptivno, rušilno, destruktivno. Se pravi, ta negativna čustva se kažejo v psiholoških simptomih - nevrotičnost, apatija, zdolgočasenost, strah, čustvena ječa, pretiravanje s čistostjo, kreiranje brezspolnih duhovnikov...
SPOLNOST ne zatiramo, ampak se hote posvečamo njihovim pozitivnim stranem in jih živimo, ne moremo pa je popolnoma uničiti, naj si še tako prizadevamo. Moramo ji pustiti prosto pot, da se izrazi v mejah, ki jih dopušča EGO. Zaprtih, arhiviranih - "ustekleničenih čustev" se je treba lotiti in si nehati dopovedovati, kaj moramo in česa ne smemo čutiti. Naučimo se čutiti natančno tisto, kar čutimo, ne obremenjujmo se z "morati". Začnimo opazovati spontano izražanje čustev, kako nastajajo in vrejo v nas, in nehajmo z bedasto, razumsko presojo. Čustev ne smemo ANALIZIRATI, temveč si jih le priznati in spraviti iz sebe.
Svojega telesa in čustev ne bi smeli pozabiti ali zanemariti, toda v religijski izkušnji se to dogaja. Tudi telo in čustva so lahko instrumenti duhovne prakse.
Nikjer ni najti pravega ravnotežja (balansa) med glavo (razumom, ratio) in srcem (čustva, nagon), ni duševnega skladja => harmonije
Nespametno potlačevanje nezavednega, kot delajo nevrotični bolniki, se nam siloviti maščuje, saj je "divje", instinktivno in nerazumsko nezavedno tudi neizčrpen vir naše življenjske moči in energije => libido (rezervoar psihične energije). S pretrdimi represalijami, cenzuro, supresijo in represijo, lahko začne izvir presihat, začne nam zmanjkovat energije (depresija), ki smo jo porabli za brezsmiselno sizifovo delo - neskončen boj med našimi idealiziranim, moralističnmim in togim jazom - superegom in pa med podzavestjo (it - naš nagonski del osebnosti), ko trpa Ego (koordinator) vse "prepovedane" želje, ki niso v skladu s superegom v podzavest.
Če so iracionalni elementi potisnjeni v nezavedno, jih lahko doživljamo le negativno - stigmatično, v obliki divjega nasilja in najrazličnejših odvisnosti, ki pomenijo dolgoletno trpljenje in životarjenje za marsikatero zlomljeno dušo.
|