kako to misliš ; v oblakih (spet)
družina - tvoja, na splošno, forumovska ???

Zakaj pa pravis, da med krvnimi sorodniki ne gre za dusevne vezi? A ni tako da so tud taki sorodniki (lahko, ali pa se bolj verjetno) duse, s katerimi smo se srecali ze v prejsnjih zivljenjih?
Je pa verjetno res, ce imamo s temi dusami se kaj za 'razcistit', da so ravno zato odnosi bolj konfliktni.
(Hvala, Ales. )

men se zdi da je tuki (spet) na delu osnovna resnica:
dajanje in sprejemanje.
v tisti družini kjer so člani sposobni sprejemat druge take kot so se razumejo dobro. tam kjer se ne sprejema, tam je bolj grdo in zaradi nesprejemanja seveda ni niti dajanja (ljubezni). zaradi tega se neke družine ujamejo v nek začaran krog, iz katerega kao ni izhoda. pa je. vedno. nekdo mora začet sprejemat fotrove slabe razvade, mamino nerganje, bratove izpade ... sprejemat vse kar sploh pride na pot in seveda dajat ljubezen nazaj, tja odkoder kao ona sploh ni prišla ampak je prišlo prej našteto, ampak to kar je prišlo je ljubezen, to je ogledalo nas samih in naših problemov, to kar nas moti. Vse grde reči transformirat v ljubezen, to je naloga.
in tanevemkateričže ko sprejmeš vse kar je za sprejet si svojo nalogo opravu (v določenem okolju). seveda pa je družina - bližnja in daljna - prvo okolje, ki smo si ga kot duša v tej inkarnaciji izbrali da ga sprejmemo, potem sledi država in potem svet - pač vse duša na katere smo vezani s čimerkoli že (dobrim al pa slabim).

Družina

Ja družina

Težko je komu kaj dopovedat, je tako da vsak svoje vidi in ni pripravljen na popuščanje in hočejo vsi da jih takoj vzamemo resno in da oni poveljujejo in in da se moramo mi prilagodit!
Zment se s kom kaj? ?

Najti kompromis in ohranit sebe ne kot posrednika ali uslužbenca pač pa kot soustvarjalca
So trenutki ko se v nobeni družini ne da nič rečt in trenutki ko vse gre?

Kako narest trenutke in kako sodelovat je tudi splošna družbena potreba!

Andreas:"Verjamem, da smo bili vsi vzgojeni na visji stopnji kot nekdo, ki je kot najstnik prehitro dozorel izkljucno zaradi preteznega samorastnistva."

NE strinjam se ravno, da nekdo, ki je kot najstnik prehitro dozorel , ni dobro vzgojen, posebej še ker naj bi bil samorastnik. Morda to gledano v večini, lahko pa iz lastne izkušnje povem, da sembil bolj samorastnik kot kaj drugega, a ne zaradi pomanjkanja ljubezni ali nerazumevanja pač pa po sili razmer in težjih delovnih okoliščin mojih staršev. Menim namreč, da je včasih veliko bolj kak otrok, ki ima veliko večji nadzor /nasprotno od samorastnika/ slabše vzgojen kakor samorastnik. Zakaj? Vprašanje se skriva v človekovi nravi, ne samo v vzgoji. Nekomu bi ostra beseda zalegla in bi si jo vzel zares, drugega bi raztogotila in bi se še bolj upiral postati boljši človek. Odvisno od dovzetnosti torej in načina podajanja vzgoje. Sicer pa bi citiral eno misel, ki bi lahko razložila neko nerazumevanje v družini, posebej med otroci in starši:
"Vaši otroci niso Vaši otroci. Sinovi in hčere klica življenja k življenju so. Po Vas prihajajo a ne od Vas, čeprav so z Vami niso Vaša lastnina. Lahko jim dovoljujemo svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je Vi niti v sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi ravnali kot Vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavi ob tem kar je bilo včeraj." (Khalil Gibran)

[quote author=kolesar l
"Vaši otroci niso Vaši otroci. Sinovi in hčere klica življenja k življenju so. Po Vas prihajajo a ne od Vas, čeprav so z Vami niso Vaša lastnina. Lahko jim dovoljujemo svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je Vi niti v sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi ravnali kot Vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavi ob tem kar je bilo včeraj." (Khalil Gibran)
[/quote]

Aleluja. Ta citat je zame zakon kaki 2 leti. Enostavno zato, ker vidim pri svojem otroku, da stvar zares funkcionira. Odnos med nama je zelo dober, ne bom rekla popoln, ker takega ni. Ampak za razliko od mojega odnosa s starsi je dan nasproti noči.