|
Lilith
Ex Member
|
Quote:Ej, ni mi s tabo o tem, ne o čem drugem, ..če morda ni opazit?  Posebej mi ni zaradi mojega - „parazitskega, človeka nevrednega, nespoštljivega odnosa“ do tebe. Sorry....... LP Ker ima David očitno potrebo na forumu navajati moje izjave, dane v najinem privatnem odnosu, imam jaz sedaj potrebo, postaviti to izjavo v kontekst predhodnih dogajanj. Bom uporabila kar copy/paste varianto, ker sem o tem dogodku že pisala IM članici našega foruma. Pa gremo: Tole ti pišem zato, ker vem, da ste na včerajšnjem srečanju govorili o tem, da Lilith več ne prihaja na srečanja, ob tem pa tudi vem, da je bilo ozadje konflikta med D. in menoj predstavljeno kot: "saj pa sem jo prosil, če lahko dam to v avto".
Ker me krivica na vseh področjih in komurkoli se že zgodi zelo boli, me ta, ki se sedaj dogaja meni, še toliko bolj. In želim, da spoznaš zgodbo v njeni celovitosti.
Na noč arabskega diska je D. prišel do mene in prosil, če lahko spravi v avto nedovoljene substance, da jih ne bo vlačil s seboj po Pekarni. Sem omahovala, ampak kot po navadi se mi je plenilec zasmilil (mea culpa, vem).
After disko je D. prišel do mene, če mu dam ključe od avta, da bi šel malo v avto. Ponudila sem mu, da gremo domov vsi skupaj, če mu ni dobro. In da mi res ni kar tako za dajat ključev, ker se bojim, da bi jih izgubil. D. se je pričel skozi šalo norčevati iz mene, češ on da bi jih izgubil itd...
Spet sem popustila (mea culpa again...). Čez čas smo hoteli domov, prišli do avta, D. pa not zaklenjen (iz notranje strani) spal, ni se ga dalo prebuditi. Po 15 min neuspešnih poskusov, prezebli in sfrustrirani odidemo še na en drink, se vrnemo in čez čas- po nekaj poskusih bujenja- se D. le zbudi, od znotraj odklene. Mu rečem za ključe. Reče, da jih on nima. Rečem, naj se ne zafrkava z mano. Mi reče, da kaj ne vidim, da jih nima, ziher jih imam jaz, kako bi sicer v avto prišla. On sedi v avtu, ostali iščemo okrog avta. Mu rečem, kaj zdaj, on ne ve. Jaz sfrustrirana prosim kolegico, naj se ona z njim zmeni. Ji reče, naj zapre vrata, ker njega zebe. V glavnem point: izgubil ključe, ni prevzel odgovornosti, niti pomagal iskati. Vmes pa kar izginil, odšel kaj vem kam. Mi ostali in iskali ključe.
To sem mu ful zamerila. In mu naslednji dan sporočila po IM. Prišel odgovor v obliki enega stavka, ki ni izražal ne uvida, ne opravičila, ne krivde. Navadno brezbrižnost plenilca.
To je bil konec najinega prijateljstva, za katerega sem takrat skapirala, da sploh ni bilo prijateljstvo. In me je to zelo prizadelo. Zelo.
Čez tri dni nov IM, naj mu dam nazaj nedovoljeno substanco, ki jo je pozabil v avtu. Mene skoraj kap. Nisem vedela, da jo tri dni prevažam s sabo. Po glavi scenariji: policijska kontrola, najdejo, robe več kot dovolj za obtožbo preprodaje... Adijo moja kariera sodne izvedenke (za to ne smeš imeti kartoteke...). Pa tudi sedanja služba najbrž vprašljiva, glede na naravo mojega dela, če stvar pride v medije. Kdo bi mi pa verjel, da nisem vedela za to? Nihče, takšen je svet.
Od plenilca pa spet nič uvida, nič opravičila, razen ciničnega stavka, da upa, da mi bo njegova roba všeč (če mu je že ne mislim vrniti). Sem mu jo po njegovem kolegu poslala nazaj, da je revček imel kaj veselja za silvestrovo.
Upam, da zdaj razumeš, da me D.jev odnos globoko žali in da enostavno sem preveč prizadeta, da bi zmogla uživati na skupnih srečanjih v njegovi prisotnosti.
Se bomo pa kaj brali na forumu.
|
Home
Pages: 1 
