Zanima me, če je pri vas tudi ločena ta zadeva:

OPEN MIND - razumevanje na eni strani (vse, kar misliš, da je prav in se trudiš, da bi bilo prav - tud nedelovanje) na drugi strani pa tisti JAZ SEM, KI SEM. Tisti, ki si ti, tisti, ki je skoz s tabo, ki ga imaš rad in ti je tako domač in ljub in si mu tako preredko pravi frend.

Koliko smo pravzaprav dolžni pojasnjevat naše nedelovanje, če vidimo in razumemo, kaj le-to stori bližnjim? Če nas to boli, ker jih imamo radi, pa vemo, da ni dobro razlagat, če hočemo ostati najprej zvesti sebi in s tem drugim. Da moramo prevzet odgovornost, da niti ne znamo povedat, za kaj so se stvari zgodile, če smo pa le dovolili, da so šle skozi nas.

Eh, malo sem zafilozofirala, pa vseeno me zanima, kako gre vam to?

Textov z resnicami je ful. Pa vendar, a se strinjate, da si malokdo upa biti resničen? Z vsemi kao osebnostnimi lastnostmi.., to kar je, v polnosti. Norec . Za druge norce. Komu od vas je dovolj, da veste le vi? Kako lahko sploh drugače ljubiš, če ne tako, da si resničen?

S.

kaj je blo to???

včeri nisem mogu na net v službi, pa nisem odpisal nit na 3d function, ki sem jih začel, in mam full idej kaj spisat, da bom spoznal svari dalje.

tukaj sem hotel, sem hotel vprašat, kje si se spomnila open mind sistem, ker je res lep izraz!

kao od resnice, in tega da veš/vemo, je res, je treba bit širok, gledat z večine stvari in spoznat malenkosti, kar se vedno učim,

zavest postvit se v druge je težka, ampak bo treba če hočmo dojet stvari, čutit druge, ki se trudijo, dojet mizo, in mizarja, ki se je trudil zanjo občutit to, je nekaj povesem drugačnega kot jest iz nje.

je pa res S. slikam skozi moje oči, ker itak bom vedno, ker je prav da sem prvi, ker mam takrat največ zanja saj izhaja in govorim skozi moje izkušnje, vendar ko govorim drugim jih moram občutit, videt tudi skozi njih in spoznat, da je pravzaprav to, kar govorijo o sebi moj poblem, in občutit celoto!(prvo iz sebe nato iz drugih, ali naenkrat široko??)

ja S. sem včeraj prišel do istih zaključkov z drugimi, vendar sem bil v tvoji vlogi sam, tudi oni niso vidl tega.
tako da vem kaj govoriš in cenim tebe kot človeka ki oblikuje stvari.

včasih me zanese v višine in čas nas premami, da lahko rečemo nismo meli časa, vendar želja sam ni dovolj, ni dovolj da ko pride prijatelj mi rečeš dobr dan, ker ti vzame 1 min ali si vzameš čas za pet vpašanj in dojemnaj kaj prinaša ali zgol za pozdrav. nestrpnost ni enako učenju, ni enako resnici...

hvala S. resnična si, kot mal ljudi in ostan taka, ker nas vrneš v življenjsko obliko.

v resnici res ni izmikanj

A. razumem in upoštevam

tud jaz se večkrat vidim drugače
tole dam ti da vidiš moje misli, da vidiš, da morda poveš izkušnje...

včasih se vprašam ali odgovorit takoj ali mora pretečt čas, da se zgodi, da dozorijo ideje misli...
ker jih šele potem vidimo...

včasih se vpašam ali velja zame ali druge...
ali morda za vse!

evo to dvoje je stvar, ki je ne vidim vedno?

bolj retorično, kot ne.

trudiva se naprej, saj veva zase

s: jest pravim zase in hkrati za druge.

resnica pa pomoje ni glih definirana na čas, mogoče iz te perspektive kjer živimo - iz materialnega pogleda - sicer je.
ampak.
resnica je bolj program, ki je definiran tam kjer ni definiran prostor-čas, ker ne obstaja. prostor-čas obstaja samo v tej dimenziji, tam kjer je resnica zapisana, ne obstaja prostor-čas. mi zaznavamo samo svojo percepcijo resnice in se jo trudimo delit z drugimi, da bo nastala večja (skupna) resnica, taka ki bo zaobjela vse in bo Resnica. po njej bomo vsi lahko delovali saj bo Resnica.