Vprasal bom nekaj na kar se (ne) da odgovorit.

Castaneda in se nekateri avtorji (indijanci, samani) trdijo da smo zavest ki je prisla na ta svet;  po smrti pa se bomo spet stopili (obogateni z izkusnjami) z Orlom (Bogom).

Hinduisti, budisti, (kristjani) pa trdijo da je cilj da se zlijemo z Bogom. Sam za to se moramo muciti mnogo, mnogo inkarnacij, da odstranimo karmo in gremo nazaj domov.

Kje je fora: eni pravijo, da je ubistvu problem da umremo in izgubimo individualno zavest, ker se zlijemo z absolutom. Drugi pa si na vse kriplje prizadevajo za to in jim uspe sele po mnogih zivljenjih?

Mene isto zanima predvsem vprasanje, ali resnicno izgubimo individualno zavest? Kaksen je nacin zavedanja (ce sploh je) ko se enkrat zlijemo nazaj z vecjo zavestjo (silo, bogom, karkoli) ki nam je dala to zivljenje.

Iam, mislim da ti tega nihče ne more povedati, ker to ve samo tisti/a ki se je že združil z bogom. ko pa se združiš z bogom te tu ni več in zato tega nikomur ne moreš povedat. nekateri sicer se kao vrnejo ravno zato da bi to povedali drugim, ker pa ne vedo točno se samo trudijo, ker je pač to le v podzavesti - auri - ki to ve ampak zavest tega ne ve. še. verjetno (upam) bo zemeljska zavest kmalu tako visoko da bomo to izvedeli.

to bo Resnica. ko bo.

> Hindujci pravijo, da se moramo zliti z bogom za časa življenja.
> Castaneda pravi, da moramo doseči svojo celost za časa življenja.

Meni se ne zdi, da gre za isto stvar. Zliti se z bogom je nekaj, celost pa spet drugo. Tako kot se zavedamo zdaj, kot posameznik se po zlitju z 'bogom' ne bomo nikoli vec.  Nikoli vec ne bos lahko rekel 'jaz sem', ampak samo se 'mi smo'. Kar je govoril Castaneda  (Don Juan) je to, da moramo 'jaz sem' doziveti (izziveti) do konca in s polnim zavedanjem le tega. Za njega je bilo zlitje z 'bogom' smrt posameznika kot takega.

Dilema je. Vsaj jaz jo dojemam tako. Stremeniti k zlitju z 'bogom' (kar se bo slej ko prej tudi zgodilo), ali stremeniti k cim vecjemu zavedanju sebe kot tega posameznika, ki to nikoli ne bo vec?