eto
smo ga najdl v ponedeljek ob 8 zjutrjaj

ima ZELO slab spomin, že od prej.
fizično je ok. je zdej v bolnici in to.

malo dopolnitev, ko se je speed končno malce pomiril okrog mene, ga pa še niti slučajno ni konec.

o dediju sem govoril s Sandijem, ki je bil edini pripravljen (se je čutil sposoben) iskati dedija.
prvič sem govoril z njim okrog 12 ih v nedeljo. mi je povedal o gozdu in avtobusu.

ko sem iskal sam (v soboto) me je nihalo peljalo v tivoli (pač gozd, kjer je dedi res bil, sicer ni bil v tem gozdu).
domači so gozdove okrog ljubljane preiskovali na moje priporočilo, ki mi ga je potrdil tudi sandi, avtobus nam je bil preveč too much at the time.

kdaj ga je kdo videl in to je bilo vse zbrano iz policijskih izjav.
ob 15 in 17:30 ih je bila basa. vsaj noben potem ni preverjal tistega ob 15:00ih.

bundo je našel družinski prijatelj, ki je šel na lastno pest preverit do kmeta informacijo o tem, da je kmet govoril z dedijem. ko je dobil potrdilo je poklical družino in šel v gozd kjer je našel bundo. takrat so se zganili tudi policisti.

policisti so dedija videli okrog 3 zjutraj (nedelja), ker pa informacija ni prišla do njih (da je pogrešan in to), niso ukrepali nič, čeprav je družina prijavila pogrešano osebo v soboto popoldan in bi policisti pri tem aparatu, ki ga plačujemo to informacijo lahko imeli, takrat ko so ga videli.

ko sem v nedeljo po ezofestu prišel na kraj dogajanja mi je sandi po telefonu povedal, da je dedi po tej poti, ki gre desno od kmetije. nekih 10 do 20 minut hoda daleč.
uspeli smo prepričat reševalce (ob 22ih ponoči) da gremo še enkrat pogledat v gozd. smo tudi šli v tisti smeri, saj je bilo večinoma ostalo preiskano, sploh v smeri bunde in to. je bila pa žalost ko je pot izginila v gozdu. v tistm trenutku je dedijev sin našel brisačo. in ker je bil nekaj 10 mertov naprej hudournik smo njegovo strugo preiskali navzgor po klancu. ko smo prišli do poti smo se začeli spuščati po njej (v desno od kmetije). nekaj ljudi po cesti, nekaj pa višje in nižje od ceste. na žalost je po nekaj časa cesta zavila nazaj proti kmetiji. hkrati smo se tudi srečali z drugimi reševalci, ki so nam povedali, da so oni in policisti ustavili akcijo in naj se vrnemo. ko smo začeli se oddaljevati od ovinka je eden (mlajši) od reševalcev zaslišal nek glas.
ustavili smo se in poslušali. in sin ki je našel brisačo je odšel v gozd v smeri glasu. nažalost preveč navzdol. ko se je čez čas začel vračati sem mu zaklical da naj se vrača višje, saj se je glas slišal od tam. mogoče me ni slišal.
vrnili smo se na kmetijo.

drugi dan smo nadaljevali akcijo.
od kmetije smo šli do hudournika (ki je bil 100% pregledan) in se razvrstili v 'strelce' - približno 15 do 20 metrov en od drugega v desno od kmetije. bilo nas je 15 v naši skupini. preiskovali smo teren ki smo ga prejšnjo noč že preiskovali. še preden smo prišli do ceste katero smo določili za mejo, da se prestavimo še bolj v desno, je predzadnji iskalec našel dedija. po 1 uri akcije.

dedi je bil točno tam, desno od kmetije v smeri poti!
10 metrov nad njim je bila gozdna cesta, na cesti pa njegova kapa in revija ognjišče.

kaj se ti zdi to vse skupaj z dedijem samo reklama?
za koga/kaj?

sočustvujem...

Nič ni tako dragoceno
kot tisti del tebe, ki je v drugih,
in tisti del drugih, ki je v tebi.
Tam zgoraj, visoko gori,
je vse eno.
      Pierre Teilhard de Chardin

O SMRTI
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj.
Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki bučijo.
Sem diamanten lesk snega.
Sem sončni žarek na zrelem klasju.
Sem jesenski dež.
Ko se zbudite v jutranji tihoti,
sem vesel ščebet ptic, ki krožijo v letu.
Sem zvezde, ki svetijo ponoči.
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj.
Ne spim.
   neznani vir