V nedeljo sva se srečala z A. jem in mimogrede, kdor ga osebno ne pozna, naj povem, da je zelo prijetena oseba. In tako sva o marsičemu debatirala in pogovor je nanesel tudi na pojem resnice in resničnosti. Torej zanima me vase mnenje o tem, kaj je resnično oz. kaj je iluzija. Kaj je tisto, kar določa neko objektivno resničnost - so to naša čutila, občutja... In ali je naša vsakdanji svet resničen ali pa obstaja neka višja resničnost in je to,  kar doživljamo zgolj iluzija? Npr. : če za banalen primer vzamemo kozarec. Vidimo ga ,lahko ga otipamo... Ampak tukaj se postavi vprašanje: ali so naša čutila omejena in če so potem ne doživljamo kozarca takšnega kot je v resnici, saj skozi čutila dobivamo popačeno sliko o njemu. Torej kakšen je kozarec sam po sebi - brez opazovalca? In kako ga doživeti (videti, občutiti...) takšnega kakršen je v Resnici?

Resnično...Descart je že nekoč podvomil o tem da sam obstaja. In se je praktično zanesel na svoje čute in svojo pamet z zaključkom, da če misli potem že obstaja. Kozarec vode pa kakor vemo ne misli in potemtakem ne obstaja? Ali pa druga možnost, potem tudi kozarec misli? Ne...
Res pa je, da ljudje vsaki na svoj način dojemamo resničnost. Ljudje, ki se jim je "sfuzlalo" ali tisti, ki se drogirajo, velikokrat dojemajo prostor in čas na nam popolnoma tuje načine. Ali pa seveda tisti,ki vejo do takih stanj priti po naravni poti. Zdi se mi,Urban, da ti veš več o tem. Castaneda je namreč veliko pisal o njegovih izkušnjaš v druge svetove. In okovi realnega so se mu kaj hitro razbili, ko je zbral dovolj notranje moči. Na začetku seveda tudi z drogami. Nažalost pa so ljudje njegovo izjemno znanje označili za črno magijo. Ampak to je že druga zgodba.
Na vprašanje ali se res lahko opiramo na naša čutila pa je težko odgovoriti. Mi se pojavljamo v večih oblikah. Naše telo je samo eno. In čutila v "tem" svetu so njegove pojavne spremljevalke. V "drugih" svetovih ni teh čutil. Tam bi potem težko bilo definirati resničnost. Mogoče je bolje da pustimo to lekcijo in se jo naučimo nekoč, ko bomo razširili meje svoje percepcije. Če se bomo seveda potrudili in res to naredili.
T.

Glej, ne vem, zakaj pišem to sem, ravno pod ta naslov. Je to zato, kar je bilo povedano, ali je to MOJA slika o TEM ali o VAS, ali nekaj vmes - JE MORDA TO resnica - resničnost? Zame je kozarec kozarec - uporaben predmet. Koliko je bitij, toliko je resničnosti. Resnica pa je - out there.
Zato Urban, morda bi bilo bolj prijazno do nas, če bi TI predstavil svojo resničnost. Ker v tej različnosti (resničnosti) se učimo.

sm neki gledu; kaj je OBE?
evo odgovora:
Out of Body Experience - Izven telesna izkušnja

Last modification: gape - 03/14/01 at 12:57:23

Če je vse samo moja slika o resnici , in da ima vsak svojo sliko o resnici..
Potem nikoli ne bomo čutili(ker je pač to taka slika ki jo zaznavamo z vsemi čuti fizičnimi in subtilnejšimi-tudi čustva so čut,intuicija,...) tiste prave resnice ki je absolutna, ki obstaja tudi brez nas.???
....ampak...mi smo verjetno resnico mogli nekoč že čutit v vsej njeni "čutnosti" ker drugač bi si jo bolj težko naslikali-morda smo prevec zatopljeni v slikanje resnice tako ko uni najbolj zagriženi umetniki ko nimajo cajta da bi sli malo na sveži luft pol pa skoz slikajo pa popravljajo če jim kaj ne paše in je nikoli ne morjo dokončat ker pač ni resnica je sam slika nikoli ne zadanejo popolnoma prave farbe lahk se ji le zelo zelo približajo se vecji shit je da pol to sliko sprejmejo za resnico in pol umrejo ,ker jedo prevec naslikane hrane-hec.
V principu smo isti pač z vzgojo in nabiranjem znanja si ustvarjamo neko sliko o resnici
in zdaj sveto verjamemo da je resnična!

Gledamo pa ne vidimo, poslušamo pa ne slišimo
,vonjamo pa ne navonjamo, okušamo pa ne okusimo(biblija)-kaj če bi odmaknili sliko, skoznjo ziher ne bomo vidli okusa pa vonja pa tut nima nevemkk apetitlih...aja pa štofle ven iz ušes je treba dat(umetniki se ne pustijo motit)!!

In kaj je čopič naše slike...naš um,
barve = naše misli
Velikost naše slike pa je odvisna od našega zavedanja-večja je slika manj je zavedanja, in obratno-ko imamo več zavedanja in se slika zmanjša lahko z kotičkom oči ugledamo tisto pravo resnico!
Zavedanje se nam veča z duhovno rastjo za kar pa so v začetku potrebne hude življenske preiskušnje
, ko nam slika postane zadušljivo velika, ko nam začne krasti svetlobo tako da niti slikati več ne moremo-takrat lahko pademo v popolno temo-smrt! ali pa se začnemo počasi bolj zavedat in manjšat sliko, in spuščat vse več in več svetlobe v življenje - začnemo duhovno rasti in se vedno bolj in bolj zavedati...in ko enkrat ozremo preko slike
takrat jo lahko čutimo--RESNICO!
No tako si jaz slikam to dilemo okrog resnice-sam mi je ne pomaga čutit, ker je verjetno le nova podoba v moji sliki resnice...od katere pa verjetno zaradi moje umetniške duše nočem pogledat drugam -ampak delam na tem in vedno bom!!!
Upam da nisem prevec zabluzo s primerjavo z drugimi besedami je vse več ali manj povedal že OSHO!-kar se pa tiče Descartesa(ne mi zamirit)-tudi če bi prenehal mislit bi bil-pač nebi mislil
pol bi vedel!

RESNIČNOST NAS ČAKA DA SE JE ZAVEMO!

Se strinjam z matrixom. Menda se jo da najti znotraj nas. Samo mi smo zaslepljeni in ne vemo najti poti do nje.

Sej tudi slika ni zunaj nas ampak je v nas samih in slika je tisto slepilo...

...no tako jaz mislim!?

ok spet se je sesu thread
odpiram nov na
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=86...