Nezakonita izvolitev?

Državni svetnik Boris Šuštaršič je na položaj prišel na sumljiv način, a se na to ni nihče odzval
Vanja Pirc http://www.mladina.si/tednik/200241/clanek/svetnik3/
Primer Šuštaršič

Boris Šuštaršič, ki položaj državnega svetnika s področja socialnega varstva zaseda že od ustanovitve državnega sveta, torej od leta 1992, je eden izmed šestih svetnikov, ki prihajajo iz negospodarstva. Izvolili so ga elektorji, ki so jih v volilno telo izvolile posamezne organizacije socialnega varstva. Ko je bil Šuštaršič prvič izvoljen, ga je na položaj predlagalo Društvo mišično obolelih Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo distrofikov Slovenije in katerega predsednik je Šuštaršič že več let. Leta 1992 je na volitvah sodelovalo 14 organizacij socialnega varstva, Boris Šuštaršič pa je zbral 11 elektorskih glasov (vseh elektorskih glasov je bilo 21).

Ko se je prva petletka iztekla, je na volitvah spet nastopil Šuštaršič. In spet zmagal. A tokrat je imel močnejšo podporo kot prvič. Tokrat ga niso predlagali le distrofiki, temveč še 10 drugih organizacij. Na volitvah je sicer nastopilo 21 organizacij. Vse Šuštaršičeve predlagateljice so invalidske organizacije, ki jih povezuje neformalno članstvo v SIOS-u, organizaciji, ki se razglaša za krovno organizacijo slovenskih invalidov. Članstvo v tej organizaciji je koristno, saj invalidskim organizacijam prinaša pravico do denarja iz kupa, ki se za invalide nabere pri loteriji. In, mimogrede, predsednik SIOS-a je Boris Šuštaršič.

Šuštaršič je takrat zbral kar 27 elektorskih glasov od 47. Število elektorskih glasov, ki jih je dobil, je bilo precej višje kot na prejšnjih volitvah. Zakaj? To, da je na volitvah leta 1997 nastopilo več organizacij, pustimo tokrat ob strani. Na volitve se namreč lahko prijavi katera koli organizacija, ki deluje na področju socialnega varstva. Obstaja še en, pomembnejši razlog, zaradi katerega je Šuštaršič dobil več glasov: nekatere organizacije, ki so imele na prvih volitvah enega samega elektorja, so imele leta 1997 več elektorjev. To pomeni, da so imele več kot en glas.

Poglejmo primer: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je imela na volitvah leta 1992 enega elektorja in s tem en glas; na volitvah leta 1997 pa dva elektorja in s tem dva glasova. Zakaj? Ker je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije leta 1992 Republiški volilni komisiji, ki je odgovorna za izvedbo volitev v državni svet, poslala podatek, da ima 11 članov, je imela pravico do enega elektorja. In ker je leta 1997 poslala podatek, da ima 105 članov, si je (sicer za mišjo dlako) zagotovila dva elektorja. To je v skladu z zakonom o državnem svetu, ki določa: "Poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov." Zdi se logično. Ali pač ne?

Število članov, ki so ga omenjena zveza in tudi vse druge invalidske organizacije prijavile volilni komisiji, naj seveda ne bi bilo število invalidnih oseb, ki so bile pred petimi leti včlanjene vanjo. Gre za število strokovnih delavcev. Zakon namreč določa, da predstavnika za področje socialne varnosti volijo "poklicne organizacije strokovnih delavcev" s tega področja, ki "opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju". Vendar - ali morajo strokovni delavci hkrati opravljali ustrezno dejavnost in biti zaposleni? Ali pa morajo opravljali ustrezno dejavnost ali biti zaposleni? In še to: ali morajo biti redno zaposleni v instituciji, kjer opravljajo dejavnost? Čeprav je zakon neprecizen, bi predvidevali, da gre za število strokovnih delavcev, ki delujejo v posamezni zvezi. Tako bi pričakovali, da je v Zvezi slepih in slabovidnih zaposlenih 105 strokovnih delavcev - socialnih pedagogov, sociologov, psihologov ... Republiška volilna komisija je namreč v navodila, ki jih je izdala ob volitvah, natančno napisala, da se "beseda 'članov' v postopku izvolitve elektorjev uporablja kot število volivcev, torej kot število oseb, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost in so člani organizacije, ki izvaja postopek izvolitve elektorjev. Organizacije torej ne izvolijo elektorjev glede na število celotnega članstva, temveč samo glede na število članov, ki imajo posebno volilno pravico pri volitvah v državni svet." Pa so se res vse organizacije strogo držale navodil?
Preverjanje

Odgovore smo skušali najprej poiskati pri samih organizacijah, sploh pri tistih, katerih članstvo se je sredi devetdesetih let neverjetno razbohotilo. Pa nas je večina prav na hitro odpravila. V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer kljub več pozivom za naša vprašanja niso imeli časa, smo izvedeli le, da bi morali pobrskati po arhivih, vendar niso, ker imajo (kot nam sporočata predsednik društva in sekretarka) ogromno dela z izvajanjem programov. Tako nam ni uspelo razčistiti, zakaj se je število zvezinih strokovnih delavcev v petih letih z 11 povečalo na kar 105. Torej na številko, s katero so si za las zagotovili še enega elektorja.

V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so nam povedali le, da se je njihov predsednik po dolgem času vrnil na delo in da mu morajo, ker je gluh, najprej razložiti naša (sicer pisna) vprašanja. V redu. Ampak odgovorov nam tudi kasneje niso poslali. Tako nam ni uspelo izvedeti, kako je v petih letih število njihovih strokovnih delavcev s 7 naraslo na 105. Torej na število, ki je tudi tej zvezi prinesla še en elektorski glas.

Obrnili smo se še na Društvo distrofikov Slovenije. Glede na podatke, ki jih je posredovalo Republiški volilni komisiji, se je število strokovnih delavcev društva med letoma 1992 in 1997 občutno povečalo. Z 18 na 108. Na naša štirikrat poslana vprašanja niso odgovorili. Zato smo jim telefonirali. Oglasil se je gospod, ki se je predstavil kot Lojze in ki je po tem, ko smo povedali, kaj nas zanima, odložil slušalko.

Število članov Zveze paraplegikov Slovenije je še bolj nenavadno. Leta 1992 so volilni komisiji prijavili kar 726 strokovnih delavcev, ker pa na naša vprašanja niso bili pripravljeni odgovoriti, nam ni uspelo izvedeti, ali so imeli res v mislih strokovne sodelavce ali člane invalide. Prav tako nismo izvedeli, ali je šlo morda za tipkarsko napako. Ne glede na to so takrat glasovali z enim samim elektorjem. Zanimiv je še podatek, da so leta 1997 prijavili "le" 120 strokovnih delavcev in s tem dobili pravico do dveh elektorjev.

Tudi število strokovnih delavcev Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije se je med prvimi in drugimi volitvami v državni svet zelo povečalo: s 13 na 105. So volilni komisiji res sporočili število strokovnih sodelavcev? "Predvidevamo, da je šlo za število strokovnih delavcev," so nam odgovorili.

V Društvu laringoktemiranih Slovenije so nam razložili, da želenih podatkov nimajo več. Ne v arhivu ne v spominu. Čeprav imajo ta hip istega predsednika kot pred petimi leti, se Slavko Ribaš, kot pravi, ničesar več ne spomni. Tako smo izvedeli le, da imajo laringoktemirani 240 članov, ki so invalidi, in da nimajo zaposlenih strokovnih delavcev. Jim pa ti občasno priskočijo na pomoč. V Sožitju - Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim pravijo, da so imeli leta 1997 tri elektorje "glede na ocenjeno število strokovnih sodelavcev". Dodajajo pa, da "Zveza Sožitje sama sicer ima zaposleno manjše število strokovnih delavcev s področja socialnega varstva, v vrstah našega članstva pa je bilo veliko članov, ki so sočasno strokovni delavci socialnega varstva, ti pa so delovali v nacionalnosocialnih programih, ki jih je izvajala Zveza Sožitje, ali na lokalni ravni v programih naših, takrat 48 društev po vsej Sloveniji." Prepričani pa so, da je volilna komisija pregledala njihovo dokumentacijo, saj so od nje prejeli odločbo o potrditvi kandidature, v kateri dobesedno piše, da je izdana na podlagi predložene kandidature.
Pravna mnenja

Da so bila naša vprašanja nekaterim prav zoprna, dokazuje pogovor s tajnico, ki nas je hotela zvezati s sekretarjem klicanega društva, ker pa ta, čeprav smo precej časa čakali, ni prišel k telefonu, nas je odslovila z obrazložitvijo, da je gospod ravno v tistem hipu odšel "na dopus..., khm, na neki sestanek". Neki uslužbenki, ki je sicer sekretarka drugega klicanega društva, pa je ušlo tisto, kar naj bi očitno ostalo skrito našim ušesom: "Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker smo se tako dogovorili na sestanku SIOS-a," je pogumno povedala. Ko se je zavedela, da je bila preveč zgovorna, nam je telefonirala in zapretila, naj si podatka, ki je očitno skrivnost, ne drznemo objaviti. Khm. Je torej v domnevi, da so društva manipulirala s podatki o članstvu, zrno resnice? Čemu sicer takšno vznemirjenje?

Morda je pravi razlog našel strokovnjak za ustavno pravo Matevž Krivic. Meni, da zakon o državnem svetu jasno določa, da so predstavniki dejavnosti, ki izvajajo socialno varnost, tudi društva in zveze, vendar so mišljeni društva in zveze strokovnih delavcev. "Zakon navaja, da imajo pravico voliti državnega svetnika za področje socialnega varstva poklicne organizacije strokovnih delavcev s področja socialnega varstva. Socialne dejavnosti pa invalidi, torej člani društev, ne izvajajo! Socialno dejavnost izvajajo zaposleni v centrih za socialno delo, v domovih za upokojence ..., in če se ti povežejo v poklicne organizacije, lahko nastopijo na volitvah. Invalidska društva pa niso poklicne organizacije."

Res pa znotraj invalidskih organizacij delujejo tudi ljudje, ki opravljajo dejavnost socialnega varstva. Vendar vsaj eno društvo, to je Društvo invalidski forum Slovenije, volilni komisiji ni prijavilo strokovnih delavcev, temveč vse člane društva. "Mi smo absolutno dali samo pisno izjavo, koliko članov imamo in ne koliko strokovnih delavcev imamo...," pravijo. Ker je bilo leta 1997 njihovih članov 220, so dobili tri elektorje. Njihovo dejanje pa je v neskladju z zakonom. "Isto bi bilo, če bi tisti, ki zastopajo centre za socialno delo, naredili bazo prejemnikov socialne pomoči v svoji občini in z njimi pridobili elektorske glasove," je prepričan Krivic, "jasno je, da je bilo pri volitvah nekaj narobe, zato bi morala biti Republiška volilna komisija pozorna." Pa je komisija le spregledala potezo Društva invalidski forum Slovenije? Je bila volilna komisija pozorna?

Njen sekretar Marko Golobič je zatrdil, da komisija ne more preverjati poslanih podatkov organizacij, ker te pravice nima. "Če organizacija napiše, da ima 1000 oseb, si lahko mislim svoje, preveriti pa tega nimam kje. Država tudi ne vodi seznama članov sindikatov. Če se freelancerji prijavijo kot društvo in kot število navedejo izmišljeno število, tega ne vem, lahko le domnevam, da so njihovi podatki neresnični. V tem postopku volitev v DS so ti podatki nepreverljivi," pravi Golobič. Sliši se neverjetno. O tem pa dvomijo tudi nekateri pravniki, s katerimi smo govorili (sicer neuradno, ker so sami vezani na Republiško volilno komisijo). Ob naših ugotovitvah so bili sicer presenečeni, vendar so se strinjali, da bi bilo treba podatke o članstvu organizacij preveriti, sploh zato, ker so številke iz let 1992 in 1997 tako različne.