ŽAJBELJ IN SOD
(resno lahkotna poletna tema)
Ko greste na morje, ne pozabite na žajbelj
In zakaj ne? Zato ker večina vas gre na počitnice na morje, kjer ga je v izobilju in ker po zadnjih raziskavah bistveno povečuje delovanje encima SOD ter s tem zmanjšuje nastop celičnih poškodb, ki jih povzročajo prosti Radikali.
Zato je tu tudi ta zapis.

Kaj je žajbelj

Žajbelj (lat. Salvia officinalis L.)  imenujejo tudi zelišče nesmrtnosti.

Žajblovi listi    Žajblovi cvetovi

Latinsko ime Salvia izvira iz besede salvare, kar pomeni rešiti ali shraniti. Obstaja preko 900 različnih vrst. V zdravilne namene uporabljamo predvsem vrtno varianto Salvia Officinalis L. in špansko Salvia lavandulaefolia. Ljudska imena pri nas so čistec, kadulja, vrtni žajbelj…
Zdravilni deli so predvsem listi, ki jih obiramo pred cvetenjem, sušimo jih le v senci, pri čemer jih večkrat obračamo. Zdravilne snovi in učinkovine so eterična olja, salviol, salvoen, tion, pinen, cineol, bormeol, kafra, čreslovine, grenčine, beljakovine, škrob, gumi, kalcijeve in kalijeve soli.

Koristnost
Žajbelj je že od starega veka zelo cenjeno zdravilno zelišče. V starodavnem Rimu so ga imenovali zelišče nesmrtnosti. Pri obiranju so izvajali posebno ceremonijo. Azteki so ga uporabljali za barvanje lica in na ta način zaznamovali svoj položaj v družbi. V zgodnjem srednjem veku so ga k nam prinesli menihi. Iz samostanskih vrtov se je zelo hitro razširil po vseh domačih vrtovih. Priznani zeliščarski mojster 16. stoletja Hierononymus Bock ga je zelo cenil. Leta 1680 je izšla knjiga, ki na 400 straneh opisuje zdravilnost žajbla. Moderna medicina je s svojimi kemičnimi zdravili zelo uspešno izpodrinila njegovo naravno uporabo.

Njegova priznana zdravilnost je primarno v tem, da ureja potenje: pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospešuje. Žajbljov čaj – 1 žlička posušenih listov na 1 skodelico zavrele vode kot preliv – ni samo zelo dobro naravno zdravilo zoper premočno potenje v puberteti in meni, ampak je tudi eno izmed najboljših zdravil zoper nočno potenje jetičnih.

Žajbelj čisti kri, pomaga izločati sluz iz dihal in iz želodca, če je zasluzen, izgubljeni tek spet dobimo. Sladkornim bolnikom priporočajo čaj iz enakih delov žajbla in rmana. Žajbelj deluje protivnetno, pozdravi vnetje črevesa, želodca, jeter, žolčnika in mokril. Izpiranje z žajblovim čajem pomaga pri belem toku. Žajbelj je odličen za grgranje pri žrelnem katarju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici. Žajbelj uporabljajo pri različnih presnovnih boleznih, dober je pri revmatizmu in protinu, za  zmanjševanje živčnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih.

Žajblov čaj je pomemben za doječe matere. Če pijejo čaj, ko odstavijo otroka, se zmanjša izločanje mleka. Če bi matere pri odstavitvi bolj upoštevale ta nasvet, bi odpadlo zastajanje mleka in vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tudi nagnjenost k splavom pod določenimi pogoji preneha, če žene uživajo žajblov čaj. Žajbelj uporabljajo tudi za rane in žuželčje pike ter gnojne čire. Parne kopeli iz zavrelka priporočajo pri zastajanju vode in bolečem uriniranju. Kopeli večkrat na dan zdravijo ekceme in garje. Pri vnetih dlesnih žvečijo 4 do 5-krat na dan sveže liste, drže nekaj časa v ustih in potem izpljunejo. Ker dobro vplivajo  na prebavo, so jih že zelo zgodaj dajali med jedi; jabolčno pito. Popusti tudi glavobol. Žajbelj je zelo čislan v mnogih kozmetičnih preparatih. Zaradi močnega vonja z vrta odganja različne žuželke, privablja pa čebele in metulje (vir: Zdravilne rastline in njih uporaba, Richard Willfort, 1978, Založba Obzorja, Maribor).

Žajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. To postorite tako, da zdrobite nekaj svežih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj se boste počutili tako, kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar končali z meditacijo.

Sam vonj izhaja iz treh kemičnih sestavinah: kafre, ki ima svež vonj po lesnem mentolu; alpha-thujone ima podoben vonj, le malo bolj oster; viridiflorol ima podoben vonj kot kafra, le da je bolj sladek. Žajbelj vsebuje tudi cineol, ki je glavna komponenta pri evkaliptusu. V kombinaciji s kafro pomaga pri zaprtju in lajša težave pri oteženem dihanju. V kliničnih raziskavah se je žajblovo olje dokazalo za koristno pri rakastih obolenjih (predolga izpostavljenost UV žarkom).

Žajbelj izboljšuje tudi spominske funkcije. V eni zadnjih študij sta sodelovali dve grupi odraslih. Ena je prejemala placebo, druga pa žajbelj. Že po eni uri je tista, ki je zaužila žajbelj, izboljšala spominske sposobnosti in pozornost. Zmanjšala se jim je tudi mentalna utrujenost. Vse izboljšave so trajale več kot štiri ure. Tudi doma si lahko za boljše spanje po eni strani in mirnejših misli po drugi pomagate z žajblovim čajem.

Čaj:

Čaj iz listov pomaga pri glavobolih, nemirnosti, živčnosti, nespanju, kašlju, prebavnih motnjah in vročicah. Če ga shranite na hladnem, ga lahko kasneje uporabite za tretiranje srbečice, pri pikih, odrgninah in vnetjih kože.

V zadnjem času velliko govorijo o povečanju SODja – t. im. master oksidanta (engl. Superoxide Dismutaze), ki je 3500 krat močnejši od vitamina C. Po pitju čaja, se SOD aktivnost poveča za več kot 30%.
V neki drugi študiji so ženske štiri tedne dvakrat dnevno pile po 300ml čaja. Njihov HDL (dobri holesterol, odstranjuje kalcinacijo arterij) se je povečal za 50%.
                                                                                                       
                                                                                                                Slika: Povečana aktivnost SOD

Priprava čaja:
- 1 žlico posušenih listov kuhajte v skodelici vode od 2 -3 minute. Precedite zavrelek. Po kuhanju ne sme imeti grenak okus. Če ima, potem ste ga kuhali predolgo ali pa je bil žajbelj prestar ali že zdrobljen v prah, ali pa ste imeli napačno vrsto žajbla.
- sveže nabrane liste (eno pest) kuhajte v skodelici vrele vode ne več kot 5 minut ter nato zavrelek precedite v drugo skodelico.

Žajblovo olje
Ena študija je pokazala, da že samo duhanje arome žajblovega olja iz boljšuje kognitivne funkcije, razpoloženje in spominske sposobnosti. Aroma ima relaksirajoče, očiščevalne učinke. Aroma pomaga razčistiti misli in lažje zaspite. Nekateri se pohvalijo tudi, da sanjajo bolj intenzivno.
Liste, sveže, posušene ali zmrznene lahko uporabljate tudi v kuhinji. Žajbla ne bo nikoli preveč.
Predvsem pri peki in žaru ga ne šparajte. Uporabite lahko tudi cvetove.

In zdaj glavna tema teh novičk v povezavi z žajblom

SOD -Superoksid - dismutaza                                            

SOD: súperoksíd-dismutáza je encim, ki katalizira pretvorbo superoksida v vodikov peroksid in molekularni kisik. Deluje kot pomemben antioksidant pri vsaki celici, ki je izpostavljena kisiku.
Superoksid dismutaza popravlja poškodovane celice in zmanjšuje poškodbe prostih radikalov (npr. poškodbe, ki jih povzroča superoksid, najbolj pogost prosti radikal v telesu). SOD se nahaja v epidermisu in dermisu; je ključ za proizvajanje zdravih fibroplastov (celice, ki gradijo kožo).
Študije so pokazale, da SOD deluje tudi protivnetno, zmanjšuje nastanek gub in predrakastih sprememb v celicah. V najnovejših študijah ga uporabljajo v raziskavah proti staranju. SOD pomaga telesu bolje izrabiti cink, baker in mangan. Obstajaj več različnih SOD encimov: CuZn SOD, (Fe SOD) in Mn SOD. Pri ljudeh se CuZn SOD nahaja v citoplazmi in zunaj celice, Mn SOD pa v mitohondrijih.
Vsak tip ima drugo funkcijo pri ohranjanju zdravih celic. CuZn SOD ščiti celično citoplazmo, Mn SOD pa ščiti mitohondrije. Abnormalnost pri CuZn SOD genu lahko pri nekaterih ljudeh potencira nastop ALS (Amiotropična lateralna skleroza, pri tej smrtonosni bolezni se je v zadnjem času zelo izkazal tudi vitamin E: 62% zmanjšanje smrtnosti pri tistih, ki so redno jemali povečane doze vitamina E). SOD se uporablja tudi za tretiranje artritisa, za urejanje problemov s prostato, pri čirih, opeklinah, vnetnih boleznih, pri IBSu, dolgotrajni izpostavljenosti dimu in radiaciji ter pri preprečevanju stranskih učinkov kemoterapije. Kot mazilo zmanjšuje obrazne gube, pokodbe tkiva, učinkovit je pri celjenju ran in opeklin, zmanjšuje temne lise na koži, hiperpigmentacijo in ščiti pred UV žarki.

Najdemo ga v kapustnicah, ječmenu, pšenični travi in v večini zelenih vrtnin. Za njegovo tvorbo telo potrebuje dosti vitamina C in bakra, zato poskrbite, da bo obojega dovolj v vaši prehranski verigi. Dobite ga tudi v kapsulah, inekcijah, podjezičnih prehranskih dodatkih, obloženih tabletah in kremah za kožo. Pri izbiri pazite, da uporabljate obložene tabletke ali podjezične dodatke, SOD mora nepoškodovan priti do tankega črevesja, kjer se absorbira.

V obliki inekcije naj bi koristil pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu, pri pljučnih problemih novorojenčkov, pri tretiranju intersticijskega cistitisa ledvic ter tudi pri srčnih poškodbah po MI (engl. Myocardial Infarction) srčnem napadu.

Samo za informacijo vam posredujem  še dodatek k obema emailoma (to nam je na tečaju povedat tudi g. Jože Majes, Kmetija Plavica, Dolenjske Toplice). V knjigi avtorja Rudolfa Breuss-a Zdravljenje raka in levkemije pa lahko najdete navodila za ustrezno pripravo žajbljevega čaja -kjer piše je da treba vodo zavreti in potem dodati žajbelj ter mora vreti natančno 3 minute. Za grgranje pa moramo vodo zavreti in dodati žajbelj, ki naj stoji 10 minut (tudi na povezavi: http://www.pozitivke.net/article.php/200210201839552).

     

povzeto po: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:B-gloNxUFR4J:www.farmedica....

Prevelika količina žajblja je zaradi velike vsebnosti tujona strupena za osrednje živčevje. Tujon je živčni strup, ki se nakopiči predvsem v alkoholnih izvlečkih....Zato iz žajblja ne smemo delati tinktur (namokov v alkoholu), saj lahko pri uporabi pride do halucinacij (poleg krčev in epileptičnih napadov). Pri dolgotrajni uporabi ali prekomernih odmerkih lahko pride do občutka vročine in omotičnosti, pospešenega bita srca in epileptičnih krčev. V čajih in sredstvih za grgranje z vodo se tujon ne izloča. Žajblja ne uživajte med nosečnostjo ali dojenjem, saj še ni ustreznih znanstvenih izsledkov o škodljivosti. Ker žajbelj zavira tvorbo mleka, naj doječe matere ne uživajo večjih količin.