Zakaj je pri nas aspirin sedemkrat dražji kot v  Grčiji  (?)


Ker je  konkurenca na našem "trgu" izkrivljena, ker uspeva vsem v verigi vsiliti  svojo ceno

V  lekarni na Rodosu je naš bralec pred nedavnim za škatlico Bayerjevega  aspirina 500 z 20 tabletami plačal 0,66 evra. V Lekarni Ljubljana stane enak izdelek 4,37 evra oziroma  6,6-krat več. Kako je to mogoče, kdo se najbolj masti?


(tukaj manjka slika škatlice Slovenskega in Grškega aspirina)


Zgornji  aspirin je kupljen v lekarni na Rodosu, spodnji v Ljubljani; izdelka  sta enaka, iz iste tovarne v Nemčiji, različna je le embalaža in  seveda cena.

Čeprav ima Lekarna Ljubljana, kot pravi  vodja trženja Urša  Vračun, pri tem aspirinu 28-odstotno maržo, krivdo za  visoko ceno vali na proizvajalca in zgrešen sistem financiranja  lekarniške dejavnosti.

Varuha konkurence Janija Soršaka zelo drag  aspirin pri nas sploh ne preseneča, glede na razmere na trgu z  zdravili, ki ga zdaj proučuje UVK. Ali bo izrečena tudi kakšna  globa, naj bi bilo znano do konca  leta.


Bralec se je obrnil po pojasnila o tako absurdnih  razlikah v cenah na ministrstvo za zdravje, kjer so ga poslali na agencijo za zdravila (JAZMP).

Farsa in nesramnost brez  meja

JAZMP  pojasnjuje, da se aspirin "ne financira iz javnih sredstev, zato se cena  lahko oblikuje prosto" oziroma lahko proizvajalec, veletrgovec in lekarna  na našem trgu prosto oblikujejo svoje deleže v sestavi cene. Bralec je  seveda upravičeno še vedno prepričan, da je naš trg farsa, da "tu ne gre  za prosto oblikovanje cen, temveč za brezmejno nesramnost mešetarjev z  zdravili".

Soršak: Zdravila so res draga  in ukrepamo tudi

Kaj  je narobe z našim trgom zdravil in kako ukrepa, smo vprašali varuha  konkurence Janija Soršaka, ki podrobnosti zaradi postopka v teku ne  more razkrivati. Pravi pa: "Seveda smo opazili, da so zdravila pri nas  draga, žal nas podatki, ki jih navajate, ne presenečajo. Kot veste, smo  uvedli postopek ugotavljanja kršitev konkurenčne zakonodaje na našem trgu  z zdravili. V Sloveniji imamo institucionalno težavo, kako se določajo  cene zdravil, kar se kaže tudi pri samoplačniških zdravilih." Postopek UVK  o trgu zdravil naj bi bil končan do konca leta. Globe tistim, ki kršijo  konkurenčna pravila, delujejo kartelno ali zlorabljajo prevladujoč položaj  na trgu, lahko po zakonodaji dosežejo do 10 odstotkov letnega prometa.  

Razlogi, zakaj cene zdravil ne  padejo

Eden  je tako imenovani nacionalni interes, pravijo poznavalci, denimo Krka ima  dobre zveze v JAZMP in ZZZS, tako da drži visoke cene generikov. Podobno  je bilo tudi na Hrvaškem, dokler je bila Pliva v domači lasti, nato pa so  generiki preplavili trg in cene so se znižale. Drugi razlog je zgrešena  metoda pogajanj o cenah zdravil na recept med ZZZS ,  JAZMP, proizvajalci, veletrgovci in lekarnami, ki vpliva tudi na -  previsoko - ceno samoplačniških zdravil. Tudi proizvajalci izkoriščajo  nepravilnosti na trgu in preprosto določijo ceno, pod katero veletrgovec  ne sme iti, pravijo viri.

Velika težava je tudi, da naj bi si Salus [SALR 432,52 -1,03%] in Kemofarmacija kot največja veletrgovca razdelila trg.  Veletrgovci so, pravijo naši viri, menda celo začeli financirati  zasebnikom odpiranje lekarn, ti pa se morajo menda zavezati, da bodo  zdravila kupovali le pri njih. Že če bi sprostili podeljevanje lekarniških  koncesij, spremenili pogajanja o cenah in distribucijo zdravil, bi cene  takoj lahko padle vsaj za 15 odstotkov, z nekaj truda pa še precej bolj,  pravijo poznavalci.

V Zagrebu 2,8 evra, Bayer  razlik ne pojasnjuje

Če  ostanemo pri aspirinu 500 (20 tablet): cena v slovenskih zasebnih lekarnah  je 4,75 evra (še malo višja kot v Lekarni Ljubljana), celo v naših  spletnih lekarnah ni nič nižja. V Zagrebu za škatlico enakih tablet v  tamkajšnji Mestni lekarni zaračunajo 20,4 kune oziroma 2,8 evra. V  Avstriji tik ob slovenski meji je cena enakega izdelka v zasebni lekarni  4,5 evra, v avstrijskih spletnih lekarnah okoli 3,3 evra, v nemških  spletnih lekarnah pa izdelek dobite tudi za 2,9 evra. In kaj pravijo v  slovenskem Bayerju ?

O  skoraj sedemkratni razliki med Grčijo in Slovenijo nič, prav tako nič o  njihovih cenah po državah. Pravijo le, da je "Bayerjeva cena definirana na  podlagi Bayerjevega cenovnega koridorja, ki velja za celotno EU". Karkoli  že to pomeni. Dodajajo, da nimajo vpliva na višino veledrogerijske in  lekarniške marže.

Kako se še gradi in viša  cena?

Sandra Mahne iz Salusa pravi, da je Salusova nabavna  cena za Bayerjev aspirin 500 (20 tablet) 2,8 evra, na kar jim dobavitelj  prizna 6,5-odstotni rabat. Torej je že to štirikrat več, kot je v Grčiji  cena v prodaji na drobno. Tudi Urša Vračun, vodja trženja v Lekarni Ljubljana, ki  kupuje aspirin od Salusa in Kemofarmacije, pravi, da je njihova nabavna  cena 2,8 evra, na to se doda fiksen zaslužek Lekarne Ljubljana 1,23 evra  (po priporočilu lekarniške zbornice lahko do 1,58 evra). Toliko namreč  dobi - v slovenskem storitvenem lekarniškem sistemu - vsaka lekarna za eno  vročitev zdravila brez recepta ne glede na ceno zdravila; pri aspirinu je  tako relativna marža Lekarne Ljubljana 28-odstotna. Lekarna Ljubljana je  lani prodala 137.774 škatlic aspirina v vseh oblikah, kar ji je prineslo  več kot 600 tisoč evrov prihodkov in 170 tisoč evrov zaslužka.  

Vračunova še pravi, da so v Nemčiji marže pri  zdravilih brez recepta višje, od 35 do 40 odstotkov. "Od zgrešenega  financiranja lekarniške dejavnosti imajo koristi le proizvajalci zdravil,  saj je povprečna marža v lekarništvu v Sloveniji najnižja v Evropi, cene  pa med najvišjimi," trdi.

Lekarna Ljubljana si želi  hitrejših registracij

Vračunova še poudarja, da je Slovenija edina  država, kjer aspirin nima direktne konkurence (paralele z acetilsalicilno  kislino), zato "proizvajalec lahko doseže tako visoko ceno". In spet  navaja Nemčijo, kjer je za registracijo paralel iz preverjenih sestavin  predviden kratek, le dva meseca trajajoči postopek, medtem ko v Sloveniji  potrebuješ za registracijo paralele aspirinu ali lekadolu "nekaj let in  ogromno denarja".

Milijonski dobički z  zdravili
Bayer, d. o.  o.: lani 106 milijonov prihodkov in 5,1 milijona evrov čistega  dobička.
Kemofarmacija: 293 milijonov evrov prihodkov,  7,5 milijona čistega dobička.
Salus: 224  milijonov evrov prihodkov, 6,3 milijona dobička.
Lekarna  Ljubljana: 114 milijonih evrov prihodkov, 4,3 milijona evrov dobička  oziroma presežka prihodkov.

Slovenci kupimo za slab milijon  evrov aspirina 500

Aspirin 500 je enajsta najbolj priljubljena  blagovna znamka pri zdravilih brez recepta, družba Bayer pa ga v Sloveniji  proda za 920 tisoč evrov, je zapisano v letnem poročilu. Slovenci imajo  rajši aspirin C, tega Bayer proda za 1,36 milijona evrov. Najbolj  priljubljena zdravila brez recepta po prodaji so glukozamin (za sklepe),  sledi več različic lekadola in rupurut. Na slovenskem trgu zdravil brez  recepta (vključno s kozmetiko) se je lani obrnilo 49,88 milijona evrov,  navaja Bayer, v  primerjavi zletom 2008 pa je ta trg kljub krizi zrasel  za slabih 15 odstotkov.


(z mejla)