"Mi zastopamo vrednote, kot so blaginja, solidarnost, družbena odgovornost kapitala. V tej izhodni strategiji je pa mnogo stvari uperjenih proti delavstvu in so v prid vrednotam, ki so nas pripeljale v to krizo. To so vrednote, da je vse podrejeno dobičkom, kapitalu in trgu. Ker so v izhodni strategiji mnoge točke v nasprotju z nami, jim bomo nasprotovali tudi v praksi."



http://www.rtvslo.si/slovenija/video-nobena-delavska-pravica-ni-podarjena-nobena...

Delo bi bilo temljena družbena vrednota, če bi zagotavljalo eksistenco. Ker je ne zagotavlja (ker ga -plačanega- kao ni za vse, ker niti plačano delo ne zagotavlja eksitnece brez socialih pomoči,  pa tudi že za  opravljeno delo ni nobenih zagotovil, da bo sploh plačano) kljub temu, da spada v  produkcijo pravzpraprav vse, kar počnemo (ne samo v delovnem času, ampak v celotnem času, vključno s komuniciranjem, izobraževanjem in potrošnjo), potem delo pač ne more (več) bit temeljena družbena vrednota. V bistvu bi eksistenco morala zagotavljati renta (od nakopičenega znanja, tehnologije, naravnih danosti...), vendar je ta mnopolizirana s strani peščice 'lastnikov' tehnologije, znanja (patentov), zemlje/surovin... in njihovih prisklednikov (politikov, birokratov/tehnokratov, tudi sindikatov in drugih pradržavnih in nevladnih fundacij in ustanov ). Delo tako sploh ne bi smelo  (več) pogojevati eksitence, osvoboditi bi se moralo prisile in postati generično bistvo človeka (sredstvo za samoesničevanje človeka in sredstvo za samoodtujitev). No, v bistvu nam kot takega hočejo celo prikazati, jemali naj bi ga kot investicijo (celo mezdno delo v fabriki ali na gradbišču naj bi bila neke vrste osebna investicija, ki se lahko poplača ali pa tudi ne, kot neke vrste poslovni rizik delavca, ki bi ga morali v primeru 'slabe odločitve' oz. neplačila delavci morali vzeti nase), čeprav neplačila delavci objektivno ne morejo vzeti nase iz čisto eksistenčnega vidika. Sindikat se tako ne kaže več kot zaščitnik pravic slehernika, da z delom zagotovlja ekistenco (in v tem smilsu delo varuje kot 'temljeno družbeno vrednoto'), amapk neke vrste poslovna korporacija, ki ščiti 'poslovne interese' svojega članstva, ki svoje delo jemljejo kot  privilegij in kot  'poslovno rizično' investicijo (kot tržno blago) in ne več kot nekaj, v kar so prisiljeni, da si zagotovijo svojo ekistence in ki druge izbire kot delati itak nimajo, če hočejo eksitirati sploh...        

Quote:

"Mi zastopamo vrednote, kot so blaginja, solidarnost, družbena odgovornost kapitala. V tej izhodni strategiji je pa mnogo stvari uperjenih proti delavstvu in so v prid vrednotam, ki so nas pripeljale v to krizo. To so vrednote, da je vse podrejeno dobičkom, kapitalu in trgu. Ker so v izhodni strategiji mnoge točke v nasprotju z nami, jim bomo nasprotovali tudi v praksi."

http://www.rtvslo.si/slovenija/video-nobena-delavska-pravica-ni-podarjena-nobena...

Ali je Semolič neoliberalec? Sicer ne vem kdo naj bi bil neoliberalec, ne poznam nobenega, ki bi sebe označeval za neoliberalca, vem pa, da je to psovka, ki jo redno uporabljajo levičarski socialistični anarhisti in se je pri nas skotila v kabinetih FDV-ja, kjer so jo lansirali profesorji, ki prejemajo svoje plače iz državnega proračuna in jim je veliko do tega, da tako ostane na vekomaj veke.

Quote:

Opozoril je (Semolič) , da so bili sindikati izjemno uspešni v nekaterih spopadih z nosilci neoliberalnih idej. "Naj spomnim na leto 1998. Ko so želeli privatizirati pokojninsko blagajno, smo to preprečili. Leta 2007 je bila enotna davčna stopnja projekt neoliberalcev, kjer bi dominantno vlogo v tej družbi prevzel kapital. Uspeli smo.

Tukaj se Semolič hvali, da so t.i. neoliberalci želeli želeli uvesti enotno davčno stopnjo, njemu velikemu "borcu" in njegovemu sindikatu pa je uspelo, da bi t.i. neoliberalistične kapitalistične (in vse kar je slabega) ideje prodrle in jim je uspelo to preprečiti.
In kako se njegov (Semoličev) sindikat financira. Seveda, glavni dohodek je članarina, ki vsakemu članu sindikata avtomatično odtrga 1% od bruto plače.
Ergo: Enotna davčna stopnja, ki naj bi bila vir vsega zla na državnem nivoju je dovolj dobra za Semoličev sindikat, tukaj, na svojem lastnem dvorišču se Semolič ne poteguje za npr. nižje stopnje članarine za slabše plačane člane in višje stopnje za bogatejše, na lastnem primeru da vedeti, prosto po njemu, da ima v njegovem sindikatu dominantno vlogo kapital.
Semoliča torej lahko, po njegovem lastnem zgledu, proglasimo za neoliberalca, čeprav ne poznam nobenega in ne vem kaj naj bi ta termin pomenil, vem pa, da je to nekaj zelo grdega in fuj in fej..

Quote:


David tudi ti imaš prav.Bamby govori resnico!!! Ti povem eno zgodbo od Semuliča!! Si že slišal za 'Duka' prodaja izdelava pohištva!! Veš kje je ta človek nabral gro denarja??? V opremi pisarn skoraj vseh sindikatov v Sloveniji.Ti ljudje si iz članarine financirajo stil lajfa,o katerem se nam še sanja ne!!! Neoliberalci so v resnici sindikati sami.Kakšne rešitve pa predlagajo-lajajo v isti boben že 50 let-v navezi s kapitalom.Delavci se morajo zbuditi tako,da iz uprav podjetji zmečejo vso gamat fizično na ceste.Edina cvarianta-problem bo ko bo oblast in Kresalova-vodne tope in puške usmirila v bran kapitalu.Jaz bi bil manj naiven in bi se zavzel  pri vladi in ji dal jasno vedeti,da je R SLovenija socialna država-to pa pomeni takojšen konec jebačine kapitala nad delavci,ali pa naj vlada ki ni zmožna uresničevati socialne države gre u P.M..

..mah, daleč do revolucije  


skoraj tri leta sem delav v Franciji in to mi je bilo všeč da, ko je hotelo ali je šlo v smer da se   recimo zniža nek dodatek pri delu, da se ukine tisto in ukine ono, je folk brez nekega jakega filozofiranja zjutraj navrgo gume na rondoje in jih zažgal, zaprli so dovoze v večje firme, dovoze v mesto, folk na ulice, predstvniki sindikata so bili tam, to sploh ni bilo vprašanje bojo al ne bojo tam, in so se začela pogajanja. Delalo pa se ni. Dokler se niso zdilali. Manj ali bolj uspešno, odvisno od primera.
Bolj imam nekaj takšnega v mislih....

+ 1 Maj ni bil vaška veselica ampak zbor mladih in starih, delavcev, študentov, upokojencov, dijakov, je bil javna kritika oblasti  in zahteve naroda kaj naj se spremeni, kaj si želijo in kaj zahtevajo.

In delodajalci se zavedajo da se ni za igrat, da sindikat ima moč, in da dela za folk.
In tud francozi sami dostkrat povejo da za te neke stvari se bodo borili, so se in se bodo..

omenijo da takrat ko so se borili, revolucija, da se niso za to kar je zdaj, za takšno situacijo, in da se mora marsikaj spremenit.

point
folk zna stopit skupaj in jasno in glasno povedat kako in kaj, sindikat pa jim pri tem pomaga
In tak bi moralo bit...

Quote:


Se bojim, da je pri nas tko, da se sindidikat postavlja v vlogo kot  da ve za vse nas kako in kaj. Oziroma drgač povedano, ker sami ne vemo kako in kaj, dopuščamo sindikatu, da govori tud v našem imenu. Ne da nam pomaga tam, kjer se naši interesi ujemajo, ampak svoje interese predstavlja kot naše interese, zato z njim tud  nihče ne more bit povsem  zadovoljen (ga ne občuti kot svojega reprezentanta). Se ne zmore profilirat, tako kot se je profiliral v  franciji, ker ni šel skozi klasično obdobje kapitalizma in (raz)gradnje socialne države,  ampak  v turbo kapitalizu tranizicijskega tipa  zgolj personalizira duha  social(istič)ne države szdl-jevskega tipa (tudi preko semoliča kot bišega funkcionarja szdl). Si prilašča državotvorno funkcijo (ga skrbi za red in mir v državi, se postavlja dialoško/posredniško vlogo), zato bi  vsakršno (ne samo delavsko) spontano  'kurjenje gum' jemal za sebi sovržano dejanje, za svoj  poraz/neuspeh in začetek konca svoje (samo)poklicinasti. Me res zanima, na katero stran barikad bi se postavil ob zares radilkalnem izbruhu nezadovoljstva tistih, ki ne bili imeli več kaj za zgubit in  ki jim ne bilo mar za posledice svojih dejanj na 'državotvornost'...