Bamby
|
Alojz in Sandib wrote on 12.03.2010 at 20:13:18:M.L. wrote on 12.03.2010 at 20:12:18:El Pesnik wrote on 12.03.2010 at 20:08:12:Quote:To je rekel neki človek. Pozitivno mišljenje, torej. Vsi imamo dobre želje, za sebe za otroke, sorodnike, prijatelje, lahko za vse ljudi. Padeš lahko v past prepričanja, ker vsi želimo najboljše, nastane tekmovalnost. To je ujetost v lastno znanje, lastne sposobnosti, stremenje in prerivanje navzgor, po družbeni lestvici.
Lp,Igor Sicer je pa Hitler imel zelo dobre namene za svojo nacijo, katero je bil izvoljen voditi, in je pac ravnal v skladu s tem kar je mislil da je najbols za drzavo. Torej ... Ja, Hitler si je tlakoval pot v pekel misloč, da so njegove želje dobre. To je pravi primer tega reka. Pa lep pozdrav. BRAVO ML-zadetek u črno!! Dober si tole zaokrožil  Hitler je sanjal,da je Arjaman-nebeški človek Arijci pa izbranci- potem pa vidiš krematorije na delu in holokavst.Ja dober primer si dal ML. Primer je že mogoče dober vendar kar kliče po dopolnitvi. Krematoriji in holokavst so v Nemčiji samo zato "prvorazredna" tema (v smislu, da se sramujejo), ker je Nemčija izgubila vojno, v nasprotnem primeru (da bi vojno zmagali) bi bila za Nemce to za njih drugorazredna tema (v smislu, da se za to ne bi menili kaj dosti).
Tako kot so za slovenske komuniste drugorazredna tema npr. okostja v Hudi jami ali množična grobišča, že odkrita in še ne odkrita, posejana širom Slovenije in kot je za slovenske komuniste in njihove ideološke naslednike prvorazredna tema označevanje trgov po diktatorju Titu, poimenovanje cest po Titu, obiskovanje partizanskih (komunističnih) proslav s častnimi vladnimi govorniki, čaščenje spomenikov Kidriča, predsedniško odlikovanje bivšemu udbovcu ...
... slovenski komunisti so namreč s svojo revolucijo zmagali.
Še primer za naslovno temo:
Boris Kidrič o vlogi komunistov: »Komunist, ki da brez najmanjšega usmiljenja streljati, kot človek nikoli ni surov. Odlika je, da združujemo z najbolj neusmiljenim odnosom do sovražnika, najbolj plemenite instinkte človeka.« (na partijski konferenci na Cinku julija leta 1942)
|