Hkrati z iskanjem konsenza o tem, katera so tista
primarna/univezlana moralna načela, katerih kršitev ne bi smeli tolerirati če hočemo zadovoljiti osnoven potrebe, bi se morali ukvarjati tudi z iskanjem konsenza o tem, katera načela na
sekundarni/družbeni ravni lahko
pasivno toleriramo, da bi si na ta način dopustili sprememebe v odzivu na spremnjene pogoje. Obstaja tudi tretja raven, raven zaščite
osebne usmerjenosti, ki nujno predpostavlja
akativno/dejavno toleranco do dejanj, ki jih imamo zaradi te osebne usmerjenosti za moralno napačna, ker pač kršijo te vidike lastne usmerjenosti, vendar hkrati odražajo nove možnosti življenja, iz katerih uspeha ali neuspeha se lahko kaj naučimo.
Lahko se pojavijo težave, če dejanja, ki so prilagojena načelom enega aspekta morale, kršijo načela drugega vidika. Če (ko) se to zgodi na vprašanje, ali naj to toleriramo ali ne, nimamo pravega odgovora. Najpogostejši je, da je v teh konceptih treba dati prednost univerzalnemu vidiku pred družbenim in družbenemu pred osebnemu oz. bolj temljenemu pred manj temeljnemu. Ta odgvor pa ni zadovoljiv, kajti iz tega , da osebni vidik predpostavlja družbenega in da družbeni vidik predpostvlja zadovoljitev osnovnih potreb, ne sledi, da je predpostvljeni vidik pomembnejši od tistega, ki ga predpostvlja. Vsi trije vidiki so enako pomembni, kajti življenje je lahko slabo tudi, če so zadovljene osnovne potrebe in tudi če je ohranjena moralna identiteta. Dobro življenje je odvisno od tega, ali imammo pojmovanje dobrega življenja, smselne osebne projekte in primerne značajske poteze. Vse to zagotavlja lastna usmerjenost. Lahko razumno trdimo, da je naše življenje slabo, četudi imamo zadovoljene osnovne potrebe(univerzalna raven) in četudi je ohranjena moralna identiteta (družbena raven). če smo prisljeni živeti na način, ki je v nasprotju z našo usmerjenostjo. Podobno velja za celotno držbo, ki je lahko oropana dorega življenja, če je njena moralan identiteta uničena, četudi so osnovne potrebe njnih članov zadovoljene. Boljši odgovor se glasi: razlogi za razrešitev teh kofliktov se lahko zdijo dobri z enega in slabi z drugega vidika. Pomembno je, da se zavedamo, da takšne konflikte lahko razrešimo na podlagi razlogov, četudi ni splošnega načina za odločanje o tem, kateri posebni razlogi relevantni v posmeznem kontekstu, kakšno težo naj jim pripišemo in posledično kaj bo najrazumnejša razrešitev.
Ni potrebno, da bi bili dobri razlogi splošni... Razumni ljudje z razumnimi pogledi, ki živijo skupaj v družbi, bodo skušali s svojimi konflikti živeti tako, da bodo tolerirali dejanja, ki odražajo nasprotna stališča, zato ker so ugotovili, da je alternativa daleč slabša... Priredil in povzel po bojanu žalcu: doseganje dorega, poglavje o toleranci)
http://www.studentskazalozba.si/si/knjiga.asp?id_knjiga=676