Quote:Titud, inteligentnost enačiš s pametjo, tako kot večina. Zato prihajaš do zaključitev, preko znanja, ki izhaja tudi iz izkušenj.
Ni mi pa jasno, kakšno je to; neobičajno razmišljanje. Običajno, praviš potrebuje čas in je zamudno.
Lp,Igor
Glede inteligence smo razprapravljali tukaj
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1100478072/0citiram dioalog z ixtlanom:
titud wrote on 17.11.2004 at 09:41:00:Po moje ouspensky problem inteligentnosti telesa kot samega po sebi mehaničnega objekta povezuje z našim dojemanjem tega telesa. Telo ni inteligentno samo po sebi, njegova inteligenca je je vezana na samospominjanje.
Za osupenskya je bistvo zavestnega dela na sebi v spominjaju sebe, spominjanje samega sebe pa se začne z borbo proti mehaničnim mislim in domišjlji. Samospomimjanje ne sme temljiti na pričakovanju rezultatov, ker se v tem primeru poistoveti z lastnimi napori. Samega sebe se po učenju ouspenskya lahko začnemo spominjat le z uvidom, da se ne spominjamo sebe, da se nihče ne spomni sebe in da je to tista šibka točka v zidu naše mehaničnosti, ki jo moramo ozvestiti, da se sploh lahko poskusimo spomniti samega sebe.
Praktično izvajanje samospominjanja je povezano s samoopazovanjem in z bojem proti domišljiji, po učenju ouspenskya pa to nima samo psihološkega pomena temveč tudi spreminja najfinejši del presnove v našem telesu in ustvarja določene kemične/alkimistične učinke, to je pretvorbo grobih delcev v finejše.
titud wrote on 19.11.2004 at 13:22:56:ixtlan wrote on 18.11.2004 at 17:12:30:Po mojem "prava" inteligenca izvira iz intuicije/duše/kozmičnega intelekta ...ne pa iz telesa kot biokemičnega stroja. Možgani so zmožni le predelovat vnešene informacije - kategorizirat, (logično) razmišljat, pretvarjat zunanje dražljaje v telesne občutke ter obratno...
Samospominjanje je 'črpanje' intelignce iz telesa kot biokemičnega stroja, ki je samo utelešenje intuicije/duše/kozmičnega intelekta. Samospominjanje je možganski proces osredotočen na celostno občutenje. Je v bistvu odklop možganov od zunanjih dražljajev in njihovih notranjih logičnih ali domišljijskih interpretacij z namenom, da se vse kapacitete možganov da na razpolago za občutenje samih sebe.
Je ena vrste finta oz. bližnjica za občutenje kozmične inteleignce, ki se razodene skoz celostno občutenje lastnega telesa, ki ga je logično/razumsko/domišljijsko mogoče interpretirat bodisi kot pribelžališče pred to isto logično/razumsko/domišljsko funkcijo možganov bodisi kot izhodišče zanjo.
ixtlan wrote on 20.11.2004 at 16:10:51:titud wrote on 19.11.2004 at 13:22:56:Samospominjanje je 'črpanje' intelignce iz telesa kot biokemičnega stroja, ki je samo utelešenje intuicije/duše/kozmičnega intelekta. Samospominjanje je možganski proces osredotočen na celostno občutenje. Je v bistvu odklop možganov od zunanjih dražljajev in njihovih notranjih logičnih ali domišljijskih interpretacij z namenom, da se vse kapacitete možganov da na razpolago za občutenje samih sebe.
Je ena vrste finta oz. bližnjica za občutenje kozmične inteleignce, ki se razodene skoz celostno občutenje lastnega telesa, ki ga je logično/razumsko/domišljijsko mogoče interpretirat bodisi kot pribelžališče pred to isto logično/razumsko/domišljsko funkcijo možganov bodisi kot izhodišče zanjo.
titud, mislim, da sva prišla do prepada med filozofskimi in spiritualnimi koncepti. po tvojem, filozofskem konceptu, so informacije vskladiščene v možgane s strani kozmičnega intelekta ob rojstvu in se jih je treba samo spomnit, po mojem, spiritualnem konceptu, pa jih dobivaš sproti skozi intiuitivne prebliske, ki izhajajo bodisi iz duše, ki je še vedno individum, vendar razpet preko časa ter prostora in tako lahko razpolaga z vsemi informacijami, ki so ji kot individumu z nekim namenom (različnosti) dodeljene, bodisi iz enosti-globalne zavesti kot mozaika vseh duš-individumov, vendar spet prek duše. tudi v tem primeru gre za samospominjanje. količino informacij, ki jo lahko na tak način absorbiramo je po mojem odvisna od prepustnosti uplinka. možgani kot logični/razumski/domišljijski konstrukt to prepustnost znajo celo omejevat, zlasti v primeru, ko te avtonomne logične/razumske/domišljijske procese postavimo na pedestal