Intelekt je orodje, ki praviloma služi tistemu, ki mu daje veljavo, mu omogoča razvoj (mojstrenje). To je v njegovi naravi, ampak zato sam po sebi še ni izvor pohlepa. Če ga v 'službo' pokliče osebni/skupnski poglep, se bo pač mojstril skozi  zadovljevanje potreb pohlepa, dokler pohlep ne trči ob svoje meje, ki so ponavadi določene z ekspanzijo pohlepa drugega/drugih. Takrat bo intelekt v svojo službo nanovačila skopost, da ji zgradi okope okrog svojega skozi pohlep nakopičenega bogastva...

Intelekt se lahko seveda zaposli tudi sam s sebo, ponavadi takrat, ko ga nihče drug ne potrebuje več njegovih uslug. Glede na njegovo naravo, da mojstri samega sebe, bo se bo kot  sluga samemu sebi pač širil v mejah, ki mu omogočajo mojstrenje. Glede na naravo intelekta, ki ni osebna ampak kolektivna (splošna/generalna jezikovno/simbolno posredovana) se bo  intelekt, ki je zaposlen sam s sabo,  slej ko prej začel ukvarjat zgolj s kolektivnimi/univerzalnimi/nadosebnimi/transcedentnimi pomeni, kjer si ga pojmi ločevanja kot sta osebni/skupniski pohlep ali skopost pač ne morejo več  podredit oz. ga 'vzet v službo'.

Titud, ne dolgovezi

sašo wrote on 23.01.2010 at 13:04:42:

Rajši povej, da ne razumeš.

Robi wrote on 23.01.2010 at 14:21:44:


Ojoj Robi mi pa lahko misli bere