Quote:Negrijev pogled je samo eden izmed mnogih na tej konferenci. Mene zanima predvsem vprašanje ali moramo iskanje alternative prevladujoćemu redu nujno imenovati komunizem - ali je za udeležence na tej konferenci vse, kar ni kapitalizem po definiciji komunizem ali pa zanje vse, kar je zunaj tega horizonta, nima nobene vrednosti? Če velja slednje, potem ima takšno vrednostno izhodišče v sebi zametke totalitarnosti. Zdi se mi kar zaskrbljujoče, če recimo Vesna Godina vsem, ki so v dvomih glede Žižkove akcije pripiše gorečo privrženost kapitalističnim vrednotam. Torej zanima me, če gre tu za za zavestno forsiranje ekstremne bipolarnosti?
Tudi me ne prepriča v celoti tu predstavljena Negrijeva ideja mreženja, ne glede na obstoječe nadnacionalne povezave. Vznik totalitarnih oblik vladanja je po moje možen v vseh okoliščinah, ne glede na ideologijo in obstoj nacionalnih držav. Prav tako so možni sistemi mreženja brez predznaka komunizem. Poleg tega pa imajo nacionalne države še vedno velik pomen, sploh v obstoječih komunističnih sistemih. Še vedno ostaja vprašanje, zakaj bi morali vso možno raznovrstnost organiziranja človeških skupnosti stlačiti v kategorije kapitalizma ali komunizma oz. zakaj katerakoli druga varianta ne bi mogla biti etična?
Kapitalizem v svoji neoliberlani obliki, je tak kot je tudi in predvsem po zaslugi preteklih razrednih bojev znotraj njega in komunističnih revolucij, ki so izven njega pripeljele do bipolarnosti. Horizont komunizma torej ni nekaj, kar bi bilo izven kapitalizma, ampak se vedno znova opira na predopostavke, dane v kapitlizmu samem. Če je v 19. stoletju nastajal kot reakcija na prvotno akumulacijo in industrijski kapitalizem, je 20 stoletju stoletju nastajal kot reakcija na korporativni monopolizem in nacionalni kololonializem, ki je povzročil dve svetovni vojni. V 21 stoletju pač širi svoje horizonte, ki mu jih določa in hkrati odpira globalni imperij s svojim nadnacionalnim mreženejem kapitala. Da se razumemo, kapitalizem ni aboslutno zlo samo po sebi predvsem zato, ker je, če je hotel preživeti, moral abosrbirati vase vedno nove ideje in prakse komunizma (v smislu ideala brezrazredne družbe in družbene lastline proizvajalnih sredstev), tako da tudi v 21. stoletju predvsem na področju nematerialnega dela kot najmočnejše produkcijske sile odpira prostor za komunistične ideje. Nobena komunistična ideja pa zaradi dokazanega vpliva osebnih svoboščin na povečanje družbene produkitvnosti ne more več mimo teh v modernem kapitalizmu razvitih liberalnih civilizacijskih postavk (mimo katerih bi tudi moderni zahodni kapitalizem šel zlahka samo zato, da bi lahko ostal konkurenčen totalitarnemu kapitalizmu azijskega tipa, ki je izšel iz totalitarizma komunističnega tipa in ki je sam nastal kot reakcija na totalitarni kapitalizem kolonalno-monoplnega tipa - žižkova teza).
Aja, zakaj horizont komunizma (kot s totalitarizmom okužen in kriminaliziran pojem) in ne horizont, zajet pod kašnim drugim (nekontaminiranim) pojmom? Po moje zato, ker le kot tak lahko dekontaminira tudi pojem kapitalizma in na tak način prispeva k odpravi bipoloranosti. Tudi žižek je v predavanju v londonu (
http://tr.youtube.com/watch?v=CzM9cVPJEco ) predaval o teoretični in praktični nesposbnosti 'tretje poti' kot sredstva za preseganje bipolarnosti, saj s postavljanem sebe 'nad' ali v 'sredino' nujno predpostvlja in vzdržuje bipolarnost za ostoj sebe kot tretjega...