Precej dobro današnje lože in razna ritualna gibanja ter verske sekte opiše Umberto Eco v knjigi Foucaultovo nihalo. Z njegovim zaključkom o raziskovanju le-teh se pa strinjam.

Lp,Igor

Alojz in Sandib wrote on 17.02.2009 at 16:01:29:


Jest sem ti samo napisal, da če se spuščaš v  analize tekstov tako kot so glavni junaki, lahko postaneš nehote sam aktivni del iste  skrivne konstrukcije, ki si so je loteval z raziskovanjem razkrinkrat kot napačno/zmotno/lažno. Ker so zasnovane kot  brezdanje, jim ne moreš prit do dna. Konstrukcije, utemeljene na skrivnostnosti, te ensotavno potegnejo vase.

titud wrote on 17.02.2009 at 16:49:31:

Ne vem ali govorimo o isti knjigi. Kaj te ima za potegnit vase? Zadevo jemleš tako, kot Umberto, z zanikanjem in preko razmišljanja priti do neke resnice. Knjigo je pač napisala njegova misel, ti imaš pa svojo. Sam sem jo razumel, kot podajanje nekih informacij v obliki romana.

Lp,Igor

Dva citata:

http://www.svetknjige.si/emag.aspx?docid=214879&nodeid=614
"To je zgodba o vseh kozmičnih zarotah, ki si jih resnično izmislijo ljudje. Zgodba o raku, ki napade duha. Aspekti trilerja, nelagodja in groze ter negotovosti so posledica te psihoze, s katero sumničavo interpretiramo naravo, družbo, svet, besedilo. Odgovor na skrivnost najdete na več kot 600 straneh knjige. Če bi bil moj odgovor krajši, bi napisal knjigo z 200 stranmi."

Gornji citat je od Eca samega. Igor, ali se z njim strinjaš?

http://www.rtvslo.si/odprtikop/knjiga_mene_briga/umberto-eco-foucaultovo-nihalo/...
"Sama zgodba pa je zanimiva ravno za sedanje čase. Trije uredniki v milanski založbi dobijo v roke nek dokument iz srednjega veka, za katerega domnevajo, da je templarskega izvora. Na podlagi tega dokumenta sami spletejo svetovno zaroto, ki sega čez tisočletja. In ta svetovna zarota, ki jo sami spletejo, je tako prepričljiva, da je za njih pogubna...Na koncu sami postanejo ujetniki, plod, predmet te zgodbe, ki jo sami skonstruirajo. V tem je Ecoova metafora zelo sodobna, zelo učinkovita, zelo moderna. Sami konstruiramo neke zgodbe, katerih plen, ujetniki potem postanemo... "

Quote:


Vsaj eden od junakov zgodbe se ni poistovetil z zaroto, se je ves čas od nje distanciral in se ves čas igral z njenimi akterji, vendar so ga akterji te zarote kljub temu (ali ravno zaradi tega)  na koncu razpoznali za tistega, ki ima kao resnični vpogled v skrivnost, ki so si jo zarotniki želeli prilastit, da bi zavladali svetu. Njegova igra je tako postala resničnejša od zarotniške resničnosti same. To dejstvo sicer razkrije puhlost igre, na kateri je zgrajena zarota, hkrati pa ne zanika njene resnične moči. Od tu ecova analogija zgodbo o raku, ki napade duha.

Alojz in Sandib wrote on 18.02.2009 at 14:03:51:


... tukaj se  skriva neko Ecovo sporočilo. Namreč kaj se zgodi, ko človek preveč verjame v velike zgodbe oziroma kakršnokoli ideologijo. Pa tudi kaj se zgodi, če se s temi zgodbami samo igra. Protagonisti se namreč igrajo. Ravno to je ta obrat. Načrt, ki so ga sami ustvarili, jih potem obvladuje. Sami postanejo preganjalci na nek način. Tukaj imamo neko figuro, ki živi v  Braziliji, Ali, ki je neke vrste utelešenje grofa Saint Germaina. Do njega imajo vedno to distanco. Češ, ga bomo na koncu sprovocirali in načrtno vrinili noter neko kratico, ki označuje red ponovnega vstajenja templarjev. Dejansko pa ta Ali odgovori: " Ja, to mi je pa znano ". Zelo hitro se izkaže, da vsi ljudje, ki so nekako povezani s temi tremi ključnimi osebami, ki tvorijo ta načrt, pravzaprav sodelujejo v tem načrtu.

Alojz, ti bom poizkusil razložit v najinem primeru, kako si jest razlagam ecovo sporočilo. Ti si nam  predstavil v p.d. kozmološko teorijo, ki je podkrepljena z razkritjem pomenov in medsebojne  povezave množice  skrivnih šifer in kod iz zakladnice telološke, ezoterične in druge duhovne tradicije, ki naj bi  s pomočjo dognanj sodobne genestke znanosti/tehnologije lahko lahko pripomogli k raelaizicaiji ponovnega vstajenja človeštva. Reciva, da v temelje preštudiram tvojo teorijo in ti v skladu s to študijo namignem, da obstoja  nek skrivnosten dokument, ki priča o obstoju nekega agregata na skrivni lokaciji, v katerem so agregirani genetski kodi pripadnikov civilizacij iz enega prejšnjih razvojnih ciklov in ki bi s tem  podkrepil tvojo teorijo, da je tudi naša civilizacacijska nujnost izdelat tak agregat. Z moje strani bi bila to seveda popolna izmišljotina, ampak če bi ti tako kot v romanu omenjeni utelešeni grof saint germain 'zagrabil' možnost realnega obstoja takega dokumenta, bi se  midva tako junaki romana zapletela v igro, v kakteri bila  kar naenkrat oba neločljiva akterja istega načrta...

titud wrote on 18.02.2009 at 14:00:57:

Ecov roman jemljem kot dobro in formacijo. Ti jemlješ roman kot zgodbo, ki je lahko resnična. Poistovetil si se z junaki in so te informacije o ezoteriki fascinirale in postale mistične. Za mene ezoterika ni prav nič mističnega. So zgolj neke informacije.

Lp,Igor