Ja, ker so motnje na Zemlji ko gori ful seka

Robi wrote on 19.03.2011 at 20:16:15:


TOOOČN'   T K O  !!!!!!!

Ja, seveda, mogoče to zato rečejo, da jim "tamladi" nebi v "besedo skakal" .

In, zanimivo, ko imajo eni že take dobre poglede-ideje, ti pol bleknejo takole polomijo ven iz ust .

No, se vidi, da je ta planet do konca zbloden  

Nimaš kej', takle mamo    

Bolan planet . Mislim, ne planet direk't, temveč ubogo bolno človeštvo, ki več ne ve kaj dela .

Bog mu prosim odpusti .

In prosim ozdravi ga , ker drugače bo čisto propadlo .

MzV.

Vrtnica:
Quote:

Saj pa nisi nič zamudila.

Tudi, če greš na konec sveta, je velika možnost, da boš spet doživljala podobno kot sedaj.

Da sestopiš s te poti, je najprej potrebno, da nehaš lagati sama sebi in pri sebi razčistiš kaj bi sploh rada. Na dveh stolih pač ne gre sedeti.

Naprej ne moreš zato, ker si navezana na določena prepričanja. Tvoja usoda ni nič drugega, kot odsev tega kdo si.
Quote:

In kaj te drži tu, kjer si ?

Sem že pred časom čutil da so tvoje lepe in prijazne besede o ljubezni le znak hrepenenja po ljubezni in sprejetosti.

Kot pravim...Odloči se.....

Quote:

Napačnih ljudi ni. Vse si počela z dobrim razlogom in si imela korist.
Premalo se poznaš, zato ne razumeš.
Quote:

Saj se ne gre za druge. Naučena si, da si nekaj vredna le, če si pridna in ubogljiva. Igraš svojo igro...Drugi so le zato, da ti omogočajo igrati to igro in takšne si spustila v svoje življenje.

Srce je podrejeno umu. Zato vsak na svoj način čuti ljubezen.
Sama moraš spoznati, da si vredna ljubezni tudi, če se nekomu upreš. Šele s tem spoznanjem, bo sledilo tudi srce in občutki, ki te sedaj držijo v tem, kjer si.

..jutri grem pogledat kak je kaj pa če lahk mam tam vrt
Pa če ja, kul, lahk počas začnem

Ja, lepo vzpodbudno povedano, da nisem nič zamudila, a hkrati zamujam z vsakim neizkoriščenim dnevom, neizživetim dnevom, proč vrženim sanjam.

Včasih se zamislim, si rečem:pismo, če bi moja duša vedela, da bom tako zapravljala priložnosti, da s svojim telesom, ki je res edinstveno in božansko v vseh pogledih, dosežem tisto, za kar se je moja duša utelesila, sem 100% sure, da bi se šeenkrat vprašala, če si izbere mene.
Najhuje je, ko vidim, vem, da je manj srečen folk od mene same, da imajo drugi težje pogoje, a nimajo reciva temu naravnih danosti-meni je pa vse dano na krožniku praktično, imam res ql gene, sam pismo, realizacija je pa bolj švoh. Tisti del,kjer je to treba spravit v prakso je na nuli, zero.

Pa sem že dosegla kar nekaj lepih uspehov v živjenju, nanje sem ponosna, (pravzaprav sem na vse, kar sem dosegla) pa se ne želim  (pre)hvalit, ampak gotovo bi kdo rad bil na mojem mestu in mi rekel: "Ja ej, tale tvoj lajf je pa kar kul, a zamenjaš?" potem pa bi mu rekla: "Stari, a maš punco?" Oz če bi bla bejba: "A maš fanta?" In če bi bil odgovor pritrdilni bi samo odvrnila: "Stari/a, men verjem, ne rabš menjat za nič a svetu." Stick to your life!


Tisto, da greš na konec sveta in da doživljaš podobno, o tem se pa ne strinjam. Imam dober protiargument. Sem šla potovat pred hm, zdej je tega že dobro leto ja, ok, 15mesecev, sem šla malo dlje od naše prelepe Slovenije in moram rečt, da je bla zadeva zlo ne le očiščevalna, da sem zadihala na novo drugje, ampak zelo ne vem kak bi rekla,da bo normalno za razumet, mislim men je ful pomagal, da sem sebe začela spet mal drugač dojemat. Ker sem že večkrat ko jo kam popiham, ugotovila, da so mi potovanja pisana na kožo.
In to, da prideš v kraj, za katerega se ob soočenju z realnostjo izkaže jasno nasprotovanje tvojemu predhodnemu prepričanju, je nekaj najboljšega na svetu. Thats what I am talking about. Experience. Explore. Feel it. Taste it…In najhuje je, ko se zaveš, da si res mlad samo enkrat, da ne boš več star 19, da bi naredil to in ono.
To je življenje zame. O tem sem govorila prej, da bi spokala in šla.
Kar se pa tiče napačnih ljudi, sem 100%, da so bili in da so napačni. To, da nekaj ni bilo ql sem čutila že takrat, pa nisem imela jasnega zavedanja o tem, da gre moje življenje v napačno smer z njimi. Pa preveč naivna sem bila, ker verjamem v dobro ljudi, sam je tako, da se je ta oseba okoriščala z menoj, tisit del, ko pa trdiš, da sem imela tudi jaz koristi je pa bolj šepal. Ja, do neke mere je šlo sigurno za mutual relationship, sam na dolgi rok pa ni šlo,očitno.
Se že takrat nisem 100% počutila sama-jaz v njihovi družbi. Vse je bilo prisiljeno, zaigrano. To je bil tisti moment, ko sem spoznala drugo plat, stran, kot si prej govoril o tem, ker sem imela okoli sebe ljudi, katerih reakcije, obnašanja in odzive sprava nisem prepoznala kot nekaj, kar je varno, utečeno, ampak je sčasoma postalo in sedaj pa pridemo do točke, ko lahko rečem, da če nekaj konstantno počneš, postane utečena navada in tega je bilo pri meni veliko. Sčasoma se izgubiš. Jaz sem definitivno se. Takrat je blo ql bit z njimi, samo ko pa enkrat odkriješ kdo si, you hit the rock bottom!

Ko me sprašuješ, kaj me zadržuje, ti ne morem podat točnega odgovora. Delno, ker te ne poznam, delno, ker bere tole preveč ljudi, da bi specificirala svoj odgovor.

Nic ne more biti napacno v preteklosti , ce bi kar koli bilo napacno nebi pisala kar pises nebi te niti bilo tu zdaj ko beres , to kar pises je samo pisanje izlivanje svojih misli in custev , vsebina tega nima nobene veze z tvojim samospoznanjem ta vsebina nisi ti ,ti se samo poistovetis z njo , edino dejstvo si ti tukaj in zdaj ko ostanes tukaj spoznas kdo si . Ostalo je samo lutanje po vsebini zivljenja, preteklost prihodnost in upanja in ponos ... to je tvoja vsebina to nisi ti , isces pa sebe samospoznanje tebe pa v vsebini ni .

Vecina zivi v vsebini svojega zivljenja s tem poistoveteni , in tudi ko se grejo neko duhovnost ali zelijo razsvetljenje zaradi navezanosti na vsebino spreminjajo vsebino tako da potem izgleda kakor da so prerojeni , v bistvu je pa vse samo vsebina.
Nezadovoljstvo pa potem ostaja , je pa ze izhodisce zmotno skusati doseci nekaj izhaja iz tega da v tem trenutku nisi dosti , in tako potem nikoli nisi .