Quote:Če je popolno-totalno je celotno. Kako to misliš, da ni nujno? Potem ni popolno in je navadna zavest. Ni polovičarstva. Je ali pa ni.
Ko je, če je pololno/celotno/totalno/popolno očutje, potem v njem res ni prostora za 'navadno zavest'. Razumevanje tega mi ne dela problema. Bi si upal trdit, da to očutje (nalašč ga ne bom pominoval izkušnjo) ni tako redko, da ga pozna vsak in da je zato nekako integrirano v 'običajno zavest' in je za to ob zmerni rabi ne zaznavamop kot norost, bolj kot 'neobičajno stanje zavesti', ki se pojavi v neobičjanih okoliščinah (stresu, v posebno lucidnih stanja običjajne sli sanjske budnusti, meditaciji...)
Quote:Nič ni vnaprej zagotovljeno. V življenju za jutri nimaš nobene 100% garancije. Čez eno uro greš lepo po pločniku in ti bo na glavo padel star ruski satelit.
... kar še ne pomeni, da moraš opustit opreznost...
Quote:Popolna pozornost ni kot občutje in ne izkušnja. Ne moreš je ponoviti. Ti govoriš o meditaciji, ki se s koncentracijo prelevi v pozornost. Pri popolni pozornosti ni tako in nisi ciničen do navadne zavesti, ker ne deluješ iz spomina. Ne deluješ v spominu in cinizem izgine, imaš ga, če hočeš v navadni zavesti. To je vse. Da bi zaradi tega padel v neko abnormalno stanje, kot je norost, pa to ni mogoče. Le nori ljudje te lahko tako kvalificirajo, da si norec. Sicer pa to ni igra. Ti nisi v nekem zamaknjenem stanju ali transu. Ne, si popolnoma pozoren in veš vse kar se dogaja, slišiš vsak podton, vsako reakcijo drugih ljudi, cinizem v drugem človeku, vso gibanje, le ne shranjuješ v spomin in ne primerjaš.
Ti si s to analizo predstavil sodobni sistem meditacije, ki je koncentracija. Npr. shoto zen, ko se v pozi lotusa bulji v enebarvno steno ali pa sistem joge, ko se preko gibanja in koncentracije v to gibanje um izprazni, vendar še vedno pazi, da si v tej koncentraciji. V nezavednem paziš na koncentracijo ali stranska vrata, ko si v bistvu opazovalec lastne misli in ne opaziš opazovalca.
Prebral sem Zdaj od Tolla in pregledal vseh 10 njegovih showov pri Oprah, kjer je deloval posvem 'normalno' Ni kazal nekih znakov transa, meditaivne zamaknjenosti/koncentracije in drugih oblik spremenjene zavesti (razen nekakšnih dihalnih vaj za umiranje), izkaozval pa je le neko naivno dobrodušnost ob odsotnosti vsakega cinizma (morda ščepec samoironije, podobno kot Dalajlama). Tko da njegov koncet stalne/popolne/totalne pozornosti na 'tukaj in zdaj' kar dobro poznam in se mi zdi blizu.
Quote:Vidim, da te moti ta hipnost. To hipnost lahko zapaziš s čudenjem. In to ni občutek ali neka izkušnja, ker ne moreš spraviti v spomin. Je čudenje in kvečjemu te imajo drugi za čudnega in ne za norca.
Cinizem lahko uporabiš za zabavo, vendar malo pazi, da ne boš preveč žaljiv. Uporabiš ga pri takšnih, ki vedo za kaj gre. Je lahko vir smeha.
Čudenje je posledica drugačnosti sveta, občutenega s popolno pozornostjo, kot je svet, občuten pri običajni pozornosti. Tudi to občutje mi je znano, še najbolj skozi lastno izkušnjo lucidnega sanjanja, čeprav mi bila je ta 'čudnost' konceptualno precej dobro pojasnjena tudi v že omenjem principu transurfinga (premešanja v polju različic). Čudenje mi skratka ne dela problemov in ga ne zaznavam kot znamenje norosti, če se ne čudne stvari ne začnejo dogajat na neobičjano čuden način (prosto po Dougalsu Adamsu)
Cinizem pa mi še vedno ne 'sede', težko bi ga izluščil kot cinizem učiteljev zena v obliki koan ali kot funkcijo ustvrjanja miselnih pardoksov, ki jih obliki vicev trosil Osho, da bi slušateljev zbudil iz menatlne zaciklanosti/lenobe. Tam pač ne služi kot orodje pri ustvarjanju znosnosti, to je ne opravljaa ideloške funcije, da v polju 'normale zavesti' ustvarja pogoje za podrejanje sistemu/normam velikega Drugega ob hkratnem ohranjanju minimalnega občutka prisebnosti in individualnosti (prosto po Žižku).