Quote:Saj to usklajujemo. Kaj je ideja in kaj intuicija. Ti imaš o tem predstavo, ki si jo pridobil od nekih razmišljanj in jih razumsko procesiral in sprejel. Prav pri pojmu ideja se najbolje vidi delovanje psihološkega časa. Ta časovni interval notranjega časa gre nakako takole; izkušnja-spomin-ideja-akcija in akcijo zopet doživljamo kot neko izkušnjo, ki jo spravimo v spomin nato iz tega spomina potegnemo znova idejo, ki jo po tem spravimo v akcijo. To je nakakšna veriga, ki jo potem ponavljamo celo življenje. Vse pa sloni na spominu, ki ni popoln. Noben spomin ni popoln in zato je ideja potvorjena, ter stara v novi obleki, kar zavaja. Razum se iz tega poveličuje, idealizira.
Intuicuja je brez časovnega intervala je hipna in delovanje iz nje takojšno. Med akcijo in intuicijo ni psihološkega časa, ni nobenih misli. Ni postopnosti, kot pri delovanju preko ideje.
Sokrat o tem govori, vendar ga ljudje ne razumejo, niti sofisti ne, zato se je začela idealizirati ideja, ki ohranja psihološki čas in s tem misli, ter identifikacijo z njo. Intuicija, ki je naraven proces pa je postala nekaj živalskega, manjvrednega.
Razumevanje tega delovanja v tebi na podlagi katerega ti deluješ je ta pogled vase. In tu ni neke postopnosti-
Lp,Igor
Psihologija paltonovo idejo umešča v polje arhetipov, t.i. kolektivnega/osebnega nezvednega, do katerega nimo neposrednega dostopa, ampak kvečjemu simbolnega. Dejansko funkcionira kot kolektivni/osebni spomin, ki pa pomensko ni vsem povsem enoznačen (ni 'naložen kot podatek, je bolj neke vrste bios), čeprav po drugi strani v njem toliko vsem skupnega, da potencialno omogoča oblikovanje enakih/podobnih pomenov, predstavlja torej osnovo ne samo simbolne, ampak tud zankovne ozančbe, ki je osnova komunikacije (zvočno, grafično/črkovno poimenovanje). Ideja se tudi moderno pojmuje kot nekaj, kar je za mislijo (zamisel) in ne toliko kot nek točno določen podatek, ki ga je mogoče 'izbrskat' iz spomina kot skranjeno osebno osebno/kolektivno izkušnjo. Tud v modernem pojmovanju se do ideje mogoče 'dokopat' zgolj intutivno (hipno), pojmuje se kot nekaj predobstoječega, ki se razkrije (razsvetli) pod dogoločenimi pogoji, ki pogosto sovpadajo z odstnostjo umskega napora, vendar to ne pomeni, da predhoden umski napor (procesiranje podatkov iz spomina) ni potreben ali da ta celo onemgoča 'odkritje' ideje.