titud wrote on 11.01.2011 at 11:36:44:Quote:Ti mešaš idejo in intuicijo. Citiraš Platona in primerjave Aristotela. Si človek iz druge roke. Ne veš kako deluješ. Poznati moraš svoje delovanje in ne tujih razmišljanj. Kaj nimaš nobene svoje ideje? Spoznaj od kod pride, kako nastane. Pri sebi, to je pogled v sebe in ne puhlice, ki jih prodajajo razni sofisti. Potem poglej intuicijo, ki se zgodi trenutno v neki situaciji in pride iz večnega, ne iz spomina. Ne vem, imaš neko naučeno razmišljanje in zato pravim takemu človeku, da je iz druge roke.
Lp,Igor
Podobno, kot moj način razmišljanja iritira tebe, imam tud sam probleme z dojemanjem in komunikacijo ljudmi, ki ki jih sam postavljam v podoben položaj, kot ti postavljaš mene. V takih primerih je po moje najboljš objektivno definirat oz. uskaldit pojme/izraze/terminologojo, s pomočjo katere komuniciramo, in šele potem polemizirat o indualni različnosti pogledov. Ustvarjanje skupnosti pomenov še ne pomeni papagajskega ponavljanja idej, čeprav se dejasnko počutim v vlogi papagaja, ko vztrajam da najprej defeniramo termine s katerimi operiramo v debati v skladu z neko vsem enako razumljivo konverzijo (bodis znanstveno bodisi newagovsko bodi zgolj pogovorno). Če forsiram psihološko/filozosko terminologijo (ki mi je glede na komplesnost teme pač najbližja), se opravičujem, a v nej se najboljš znajdem, kar še ne pomeni, da se ne bi mogel izrazit čist osebno in mogel razumet čit induvidualno skreiranih pomenov pri drugih (ki pa se po moje itak uklapajo v nek širši duhoven, religoznega ali psihološki kontekst) . Jezik sam pač ni in ne more bit oseben, ker je njegovo bistvo, da je skupen.
Saj to usklajujemo. Kaj je ideja in kaj intuicija. Ti imaš o tem predstavo, ki si jo pridobil od nekih razmišljanj in jih razumsko procesiral in sprejel. Prav pri pojmu ideja se najbolje vidi delovanje psihološkega časa. Ta časovni interval notranjega časa gre nakako takole; izkušnja-spomin-ideja-akcija in akcijo zopet doživljamo kot neko izkušnjo, ki jo spravimo v spomin nato iz tega spomina potegnemo znova idejo, ki jo po tem spravimo v akcijo. To je nakakšna veriga, ki jo potem ponavljamo celo življenje. Vse pa sloni na spominu, ki ni popoln. Noben spomin ni popoln in zato je ideja potvorjena, ter stara v novi obleki, kar zavaja. Razum se iz tega poveličuje, idealizira.
Intuicuja je brez časovnega intervala je hipna in delovanje iz nje takojšno. Med akcijo in intuicijo ni psihološkega časa, ni nobenih misli. Ni postopnosti, kot pri delovanju preko ideje.
Sokrat o tem govori, vendar ga ljudje ne razumejo, niti sofisti ne, zato se je začela idealizirati ideja, ki ohranja psihološki čas in s tem misli, ter identifikacijo z njo. Intuicija, ki je naraven proces pa je postala nekaj živalskega, manjvrednega.
Razumevanje tega delovanja v tebi na podlagi katerega ti deluješ je ta pogled vase. In tu ni neke postopnosti-
Lp,Igor