Boštyxz wrote on 11.01.2011 at 10:28:41:

Mogoče pa res.

No pa lep pozdrav.  

Quote:

Ideja je po Platonu samostojna preobstoječa bitnost (npr. ideja kroga), ki jo jo je mogoče zapopasti neposredno (intuitivno) zgolj  kot okroglost. Te predobsteječe ideje je sicer mogoče v obliki predstav postavljat medsebojne odnose/razmerja na nek (aristotelovsko logičen) način, pri čemer pa ideja nujno izgubi na svoji neposrednosti (paltonova pispodoba o sencah  na steni jame, v katere zremo priklejnjeni  na steno s hrbtom proti idejam in jih siju ognja zremo zgolj kot projekcije idej, saj vanje ne moremo zreti neposredno podobno kot ne moremo neposredno zreti v sonce). Tko da ideje so nam večinoma dostopne samo v obliki popačenih prispodob, ki  jih zato pogosto postavljamo tudi v napačna razmerja (danes bi temu rekli v idelogoije). Intitivni uvid je torej oblika zrednja v predobstojoče ideje, ki nam omogoča korekcijo napačnih predstav, s katerimi smo prisljeni operirat  vsakdnjem življenju. Toliko o izvornem pomenu ideje in o funkciji intuiticije pri njenem zapopadanju....

titud wrote on 11.01.2011 at 10:49:51:

Ti mešaš idejo in intuicijo. Citiraš Platona in primerjave Aristotela. Si človek iz druge roke. Ne veš kako deluješ. Poznati moraš svoje delovanje in ne tujih razmišljanj. Kaj nimaš nobene svoje ideje? Spoznaj od kod pride, kako nastane. Pri sebi, to je pogled v sebe in ne puhlice, ki jih prodajajo razni sofisti. Potem poglej intuicijo, ki se zgodi trenutno v neki situaciji in pride iz večnega, ne iz spomina. Ne vem, imaš neko naučeno razmišljanje in zato pravim takemu človeku, da je iz druge roke.

Lp,Igor

titud wrote on 11.01.2011 at 11:05:29:

No, če boš bral Vonneguta potem jaz priporočam tri romane:
Klavnica-5, Mačja zibka in Mother Night (ne poznam slo. naslova, gre se pa o američanu tik pred drugo svetovno v Nemčiji, ki ga rekrutira "Amerika" za bolj proti Nemčiji v vojni na tak način, da se mora pretvarjati, da je najbolj srčen nacist. In seveda nihče ne pozna tega njegovega "skrivnega" poslanstva in se mora na koncu braniti kot najhujši vojni zločinec, kar pa seveda tudi je. Pazi kaj se pretvarjaš, da si, ker na koncu si tisto kar se pretvarjaš).

Drugač sem pa tudi sam že mislil pogledat film The Road (Cesta), pa ne vem, če bi se mi zdel tako turoben kot Igorju, po mojem, da ne. Ga bom pogledal, ker sem ga že itak nameraval.  

Quote:


Podobno, kot moj način razmišljanja iritira tebe, imam tud sam probleme z dojemanjem in komunikacijo ljudmi, ki ki jih sam postavljam v podoben  položaj, kot ti postavljaš mene. V takih primerih je po moje najboljš objektivno definirat oz. uskaldit  pojme/izraze/terminologojo, s pomočjo katere komuniciramo, in šele potem polemizirat o indualni različnosti pogledov. Ustvarjanje skupnosti pomenov še ne pomeni papagajskega ponavljanja idej, čeprav se dejasnko počutim v vlogi papagaja, ko vztrajam da najprej defeniramo termine s katerimi  operiramo v debati  v skladu z neko vsem enako razumljivo konverzijo (bodis znanstveno bodisi newagovsko bodi zgolj pogovorno). Če forsiram psihološko/filozosko terminologijo (ki mi je glede na komplesnost teme pač najbližja), se opravičujem, a v nej se najboljš znajdem, kar še ne pomeni, da se ne bi mogel izrazit čist osebno in mogel razumet čit   induvidualno skreiranih  pomenov pri drugih (ki pa se po moje itak uklapajo v nek širši duhoven, religoznega ali psihološki kontekst) . Jezik sam pač ni in ne more bit oseben,  ker je njegovo bistvo, da je skupen.      

titud wrote on 11.01.2011 at 11:36:44:

Saj to usklajujemo. Kaj je ideja in kaj intuicija. Ti imaš o tem predstavo, ki si jo pridobil od nekih razmišljanj in jih razumsko procesiral in sprejel. Prav pri pojmu ideja se najbolje vidi delovanje psihološkega časa. Ta časovni interval notranjega časa gre nakako takole; izkušnja-spomin-ideja-akcija in akcijo zopet doživljamo kot neko izkušnjo, ki jo spravimo v spomin nato iz tega spomina potegnemo znova idejo, ki jo po tem spravimo v akcijo. To je nakakšna veriga, ki jo potem ponavljamo celo življenje. Vse pa sloni na spominu, ki ni popoln. Noben spomin ni popoln in zato je ideja potvorjena, ter stara v novi obleki, kar zavaja. Razum se iz tega poveličuje, idealizira.
Intuicuja je brez časovnega intervala je hipna in delovanje iz nje takojšno. Med akcijo in intuicijo ni psihološkega časa, ni nobenih misli. Ni postopnosti, kot pri delovanju preko ideje.

Sokrat o tem govori, vendar ga ljudje ne razumejo, niti sofisti ne, zato se je začela idealizirati ideja, ki ohranja psihološki čas in s tem misli, ter identifikacijo z njo. Intuicija, ki je naraven proces pa je postala nekaj živalskega, manjvrednega.

Razumevanje tega delovanja v tebi na podlagi katerega ti deluješ je ta pogled vase. In tu ni neke postopnosti-

Lp,Igor

Poet, Hvala za bralne sugestije: kot da si mi opisal sinovih knjižnih  top10, če bi jim  dodal še Odisejo 2001, Catch 22 in  Štoparski vodnika po Galaksiji...  


Quote:


To kar se dogaja v cernu, je bolj kot pozitivizmu iz 19. stoletja podobno postmodernemu parareligioznemu fanatizmu, značilnemu za 21. stoletje in katerega vzdušje zelo učinkovito lovi v svoje mreže Dan Brown v Angelih in Demonih. Drgač pa je za danšanjo znanstveno paradigmo bolj kot tovrstni fanatizem značilen realativizem v smsilu, da se dela tisto kar se sproti (s)plača ne glede na to, kam se rezultati raziskovanj uneščajo  na širšem  kontekst oz. kakšne notranje (ne)zadovoljstvo prinašajo rezultati raziskav raziskovalcem.

Ja, sem gledu ravn' prej že, ...

... zanimivo , ...

... pa je šel Subaru , ... po vodi , ... Turbo STI , ...  

Vprašanje, če tudi ...  

lp + #