Poet wrote on 10.01.2011 at 12:31:45:

Evolucijske teorije se ne da enoznačno prenest na socialno področje, vsak tak poskus se slej ko prej izkaže za redukcionističen, se pravi da ne uppošteva, da  človeška vrsta emergentno izhaja iz živalske, kar predpostavlja  ne samo kvanntitivno ampak tud kvalitativno drugačnost. Vsebuje novo kvaliteto (zvedanje/samozavedanje) in iz te kvalitetete nove (drugačne) zakonitosti razvoja.  Poistovečanje ne poteka več samo  s svetom, ki se je razvil v skladu z evolucijo, ampak s takim svetom, ki je že preoblikovan v skladu s to emergentno drugačnostjo človeka in novimi zakonitmostmi, ki jih človek vnesel v evolucijo. Seveda je mogoče dopustit možnost, da se bo razvila nova vrsta z novo kvaliteto (npr. bitje z drugačno zavestjo), vendar tud te ne bo mogoče več redukcinistično zvest na živalsko  vrsto ampak bo izhjala iz  od človeka posredovanega sveta z novo, samo njej lastno kvaliteto, ki se bo razvijala naprej  po njenih lastnih zakonitostih...        

Poet wrote on 10.01.2011 at 15:25:32:


Nikjer ne trdim, da emergentnost predstavlja nekaj 'več', gre preposto za novost  oz.i novo kvaliteto zaradi kvantitaivnih sprememb. Gre pa za nepreklicno drugaćnost, zaradi katere povratek na staro ni več mogoč razen v procesu miselnega redukcionizma, katerega podalga je ponavadi romantična nostalgija, pozročena z nesprejemanjem te drugačnosti.

Poet wrote on 10.01.2011 at 15:25:32:


Materialna evolucija se je zaključila pri človeku, in sicer z zmožnostjo  pridobitve zavesti in svobodne volje, z zavestjo in svobodno voljo se pa začenja nova evolucijska pot zavesti človeka, ki pa človeka popolnoma ločuje od živali. Dokler je še človek bil brez zavesti in svobodne volje in je deloval in se ohranjal kot žival, čeprav že z več svobode, se ni prav nič razlikoval od živali in sta bila oba v istem ohranitvenem nagonu za preživetje.

Današnja slepota človeka pa je zaradi zelo nizkega razvoja zavesti, s čemer pa takšen slepec ne more razumeti nadaljnje evolucijske poti človeka. Človek ki se dviga v svoji zavesti se tudi evolucijsko razvija in tisti, kateri je s svojo zavestjo dvigoval svoj evolucijski razvoj je nedvomno višje in bolj razvit človek in je višje na evolucijski lestvi od tistega, kateri se ne zmeni za svojo zavest in sledi samo živalskemu nagonu.

Torej se pri materialno evolucijsko končanem človeku nadaljuje evolucija, ampak to nadaljevanje je duhovna evolucija, ki pa ni več kot neko samodejno nadgrajevanje ali pač z mutacijami v materialnem svetu pridobljenih popolnejših teles, od rastline preko živali do človeka, temveč je odvisna le od človeka samega ali se bo naprej razvijal in dvigoval po evolucijski lestvi, ali pa bo ostal v svoji zakrnelosti in divjal z mečem in gorjačo v dvignjenih rokah po svojem teritoriju.

Prav ti ljudje, ki se ne dvigajo v svoji zavesti, pa si krojijo nadvlado nad drugimi ljudmi in rasno ločujejo ene od drugih. Ta nizka duhovna razvojna stopnja človeka, še vsebuje vse živalske prvine po ohranitvi, zato je njihovo načelo zakon močnejšega ali iznajdljivejšega. Takšen človek se pa ne zaveda, da ob takšnem početju njegov dvig zavesti ni mogoč in krepko zaostaja za naprednejšim, kateri je začel dvigati svojo zavest z novimi moralnimi načeli. Sicer sta takšna dva človeka na zunaj po telesu na enakem materialnem evolucijskem razvoju, vendar po evolucijskem razvoju zavesti popolnoma drugačna in drugače razvita.

Kakor je vola težko naučiti abecedo, tako je težko še zakrknjenemu človeku razumeti dvig zavesti ali duhovno evolucijo. Ta duhovna evolucija je za človeka nujna, da se lahko na koncu prehojene duhovne poti ali drugače rečeno; z dvigom zavesti, dvigne tako visoko, da se združi s svojim izvorom in bistvom.

Torej je zaradi združitve človeka z bistvom človekovega izvora bila potrebna materialna evolucija od mineralov preko rastlin do naprednejših živali, od živali pa do materialno popolnega človeka, ki je že materialno popolno dovršen in zadostuje vsem pogojem, ki so potrebni za nadaljnjo duhovno evolucijsko pot dvigovanja zavesti. Človek pa še ni človek v pravem pomenu kot resnični človek, dokler ne konča duhovno evolucijsko pot zavesti in se združi s svojim izvorom bistva.

No, pa lep pozdrav.

ego-3p wrote on 10.01.2011 at 18:38:08:

Ja, tako je kot praviš, in vendar ni nihče prišel v ta svet s tem znanjem in spoznanjem. Vse smo se morali tukaj naučiti in spoznati in od nas je potem odvisno, če bomo spoznano uporabljali ali pa ne. Moralne vrednote so jasno znane in zopet je od nas odvisno ali se jih bomo držali ali pa ne.

Prisiliti človeka k moralni postavi, je velika neumnost, saj mu več škodi kot pa koristi. Spoštovanje moralnih vrednot po svoji volji pa človeka pripelje do svojega izvora, pa čeprav še na začetku te poti človek tega ne more niti slutiti, kaj da bi šele vedel.

Moralna postava pa mora biti najpraj za tiste še zelo zakrknjene, da ne bo mogel nekoč nihče reči, da ni vedel.

Pa lep pozdrav.

ego-3p wrote on 10.01.2011 at 19:26:15:

Ja, imaš prav, s spoznanjem se vse začne, vendar moje in tvoje spoznanje ne koristi nikomur, vsak mora sam spoznati, šele to je potem pravo spoznanje za posameznika, kateri pa so že spoznali, pa so lahko le zgolj kažipoti in drobcene lučke na njihovi še ne rasvetljeni poti.

Današnja družba , kot sam praviš, zelo ovira človekovo spoznanje in če že pride človek do spoznanja, se ga zaradi materialnih ovir, ki bi naletel nanje v družbi, ne odloči spoštovati in to spoznanje lepo potlači nekam v ozadje. To potlačeno spoznanje, ki leži v človeškem duhovnem odlagališču, pa je odlična podlaga za gojenje in kaljenje raznih možnih človeških bolezni.

Pa lep pozdrav.

titud wrote on 10.01.2011 at 12:18:45:

Ta predvidevanja o socialnem so brezsmiselna in nepomembna. Po tvoje je to intucija, ki naj bi bila bolj živalska nrav. Sam smatram intuicijo za bolj človeško kot živalsko. Intuicija je delovanje, kao višje sile. V sv. pismu se ji pravi "delovanje božje milosti", ko se nekaj uredi s harmonijo narave. Zato mi je to bolj človeško, kot živalsko, ki jo imajo povsem določeno s nagonom. Sodobni človek pa intuicijo orazumi in s tem uniči. Tako je naučen, vzgojen od intelektualcev, ki vse dajo na razum iz spomina. Po naravi, pa je vsaka intuicija človeka (razum se ji mora prilagoditi, zato je) harmonična in če ne bi bilo napačne vzgoje z nekim neosnovanim strahom, ki ga prodajajo razumniki (častilci razuma), bi lepo oharmonilav človeka, kot naravo. Z normalnim razumom (zdravo pametjo) je človek bolje povezan z njo.

Lp,Igor

M.L. wrote on 10.01.2011 at 17:50:48:

Človek je človek. Pravi, nepravi to je le napuh razuma, ki bi rad nekaj določil.
Sicer pa, jaz ne bi pripisoval človeku takšne pomembnosti. Da odloča te stvari s svojo prosto voljo. Človeku tega ni potrebno, neko razsojanje, njegovo "poslanstvo" je življenje v harmoniji z naravo ali po tvoje Bogom. Vse ostalo je napuh človeka, ki je zaradi razuma zaveden. Identifikacija celotne biti človeka z razumom ima željo po prosti (svobodni) volji.

Lp,Igor