titud wrote on 13.01.2010 at 11:29:01:Kolikor sem jest razumu zadevo, v po frojdu v ozadju človekovekovega zavedanja delujejo nezvedni (živalski) goni, ki so. če se izrazijo neartikulirano (kulturno neposredovano/nenadzorovano) izvor vsega zla.
E vidiš, to je ves problem. Sistem je bil že vspostavljen naproti človeku, potem pa so oni hoteli ta sistem ohranit pri življenju s tem, da so skušali ljudi prepričati, da je težava v resnici v njih samih, s čimer so si zagotovili infuzijo tako eksistencialno kot tudi finančno. Freud je delal za sistem, ker psihiatrija je vedno v službi sistema, kjer ožigosa nasprotnike kot duševno nestabilne, služi pa tudi pri ustvarjanju manipulacije, ki sistem ohranja pri življenju.
titud wrote on 13.01.2010 at 11:29:01:Vsi njegovi sledilci so zato delali izključno na tem, da bi to zlo, ki je skrito v človeku, zajezili/preusmerili in človeka poboljšali čim globje pri korenu, da se zlo sploh ne bi moglo izrazit.
Tole pa ne štekam čist. Eden od ljudi, ki je imel velik vpliv na ameriški kapitalizem je bil Freudov ameriški nečak Edward Barneys, ki je ljudi dobesedno prepričal, da določeni produkti (recimo cigarete) predstavljajo "bakle svobode" z zelo prefriganimi manevri. On je potem recimo ciljal na njihovo "dobro", to je težnjo po svobodi, in je cigarete predstavil na tak način kot da tisti, ki te cigarete kadi v bistvu izraža svojo svobodo (bakle svobode), samo v resnici pa bolj kot so ljudje kupovali cigarete globlje v sistem so tonili - dajali so denar korporacijam, sami so ga imeli manj in manj, imeli so tudi manj in manj zdravja in posledično bili odvisni od zdravstva (sistema), tako da je sistem zmagal na celi črti. Te Freudove teorije so bile zlobno mišljene, da bi delovale kot recimo hindujski simbol za blaginjo, ki ga potem nacisti obrnejo naokoli in dobimo negativen simbol svastiko. Ker na površju se je zdelo kot da Freud dela nekaj dobrega za človeštvo v resnici je pa samo pripravljal teren za še več zapora.
titud wrote on 13.01.2010 at 11:29:01:Dokumentarec nam skuša razkrit skrivnost uspeha samoreprodukcije kapitalizma ameriškega tipa, ki temelji na prazprav nezaupanju v posameznika, čeprav se nanj ves čas sklicuje. Tako tudi njihova demokracija ni utemljena na avtentičnem izražanju nezavednih želja in potreb človeka, ampak zgolj na manipulaciji s strani korporacij in na njihovih interesih utemljenih politik, ki so edine sposobne zadovoljevat želeje in potrebe ljudi - kako nebi, ko pa jih same s pomočjo psihoanlize kot 'znanja' o nezavednem kreirajo pod implicitno predpostavko, da bi bilo isto nezavedno pač preveč destruktivno, če bi ga prepustili ljudem, da izgrazijo neposredno, brez posredovanja njihovega dobronamernega paternalizma.
Ja, sem na ta način pisal zgoraj.
To me zelo spominja na pogojno "ljubezen" domala vseh staršev, ki se za "dobrobit" svojih otrok odrečejo neki svoji svobodi in se za njih žrtvujejo, govoreč na vsakem koraku "nihče te ne bo toliko ljubil kot jaz", zraven pa ves čas gradijo čustveni zapor s katerim izsiljujejo naslednjo generacijo. In na isti način kot deluje kapitalizem deluje tudi družina, kjer ne vem kaj je bilo prej - kura al jajce. In tako večina ljudi na svetu (ki predstavlja novo generacijo človeštva) ni sposobna prekiniti s prejšnjo generacijo in narediti preskoka, ker ima ves čas občutek, da bo naredila nekaj narobe, da bo zgubila "ljubezen" če enostavno preseka z prejšnjo generacijo, torej svoj "raison d'etre" oz. smisel življenja.
In posledično ljudje tudi ne moremo prekiniti s tem sistemom, ker potem se ljudje začnejo spraševati, kaj pa potem sploh še ostane? Hja, ostane popolna izguba dolgotrajnega čustvenega izsiljevanja in popolna svoboda ...
Home
Pages: 
(Read 1935824 times)
