Poet
4
  
Offline
Posts: 403
Ljubljana
Gender:
|
titud wrote on 04.03.2011 at 13:04:29:Quote:Poet wrote on 04.03.2011 at 08:45:03:Quote:Ne verjamem v to. To je pač zgodba, kot so druge zgodbe s tem, da ni popolnoma nič poučna. Govori o zmedenem sinu in normalno, da se nekateri lahko pogojno identificirajo s to zgodbo. Da bi to urejalo razmerja v človeštvu je navadna utvara in meglenje mentalne širine človeštva. Čustva izhajajo iz misli in ko se tako pumpa s takimi zgodbami in se jih sprejema kot splošno pravilo v družbi se dela škoda. In taki ljudje so nevarni, ne za družbo, ki temelji na neki čustveni rasti, ampak za človeštvo, ki se razvija evolucionarno.
Lp,Igor To zgodbo so si izmislili šarlatani ala Freud, da bi imeli od ljudi zaslužek, da sploh ne omenjamo da je bil Freud sam v nekem incestnem odnosu s sestrično, al neki tazga. Ne gre se za to, da bi bil sin navezan na mater in se boril "zanjo" proti očetu - to je Freud zlorabil za kontrolo populacije. V resnici se gre zgolj za to, da se vsaka nova generacija podzavestno upira opisu sveta, kot ga predstavijo starši. Ker starši so tisti, ki otroku vsilijo opis resničnosti in ga s tem "inicirajo" v družbo. Samo že ta opis je sam po sebi nasilje nad otrokom, zato se pa vsak otrok bori proti staršem, če je šibek kmalu odneha, drugače se pa bori do konca, in večina ljudi ima celo življenje konflikt s starši, tudi potem ko so že hudo odrasli in se ne upajo upreti staršem, ker se v bistvu s tem uprejo verziji realnosti, ki so jo "prejeli". Tako da ne nasedat raznim Freudom, ki so imeli svoj interes v tem kar so prodajal svetu. Opis sveta ima z Ojdipovim kompleksom le toliko, kot ga jemlješ čustveno. freud se je v tem videl in nato uspešno lastno čustveno zmedo projeciral kar na splošno uveljavljeno pravilo ter v tem tudi uspel. V tej niši so se spoznali in ga kot kaže še vedno podpirajo čustveno nedorasli pacienti, ki se skrivajo pod raznimi titulami, ki si jih pišejo pred imeni in so zato v tem svetu neke avtoritete. Zamajanje avtoritet s strani mlade generacije napravi ta odpor in razglasitev teh za psihične paciente in problematičnost. Zato pravim, da so ti ljudje nevarni. Teorije, kot je od dr. Freuda, dr. Zupančiča so plod prilagoditve razmišljanja sklepu, ki so si ga napravili pred celotno teorijo, ki zajema raziskave in razglabljanja. V obrnjenem postopku pa se nekako vsa logika prilagodi že sprejetemu cilju in takšna teorija izpade povsem logična. To je past v katero zapadajo novodobni razlagalci človeške psihe. Nasedajo jim ljudje, ki so podvrženi razmišljanju t.i. avtoritet in ljudje, ki se vidijo v podobnem ali enakem sklepu, katerega prodajajo za lasten kvazi duševni mir in predvsem pohlep po moči. Lp,igor Problem prenosa kulture prejšnjih generacij na naslednje se je pojavil v kompleksnejših družbah (danes bi temu rekli iduvidualiziranih, v katerih se osebni jaz izdvoji od kolektivnega, ker opravlja neko posebno/ločeno/specializirano funkcijo ), ki so nasledile organske skupnosti (kjer je bil posmeznik pojmovan zgolj kot organ skupnosti). Te komplesnješe družbe so bile prisljene razklenit organsko vez med materjo in sinom z uvedbo tabuja incesta, ki je imel dvojno nalogo: sina induvidualizirati oz. odtrgati od matere (preko konklikta med sinom in očetom kot konkurentoma za naklonjenost matre/žene) in ga hkrati povezati s kulturo prek identifikacije z očetom kot posebitvijo te kulture (torej tudi tabu incesta kot temljne vrednote te kulture). To je v bistvu bolj teorija sociologov/antropologov, freud jo je samo priredil za svojo terapetsko rabo, ki je seveda odražala duh tedanjega časa. Boštjan m. zupančič označuje prednatalno hormosko povzročeno nemaskulizacijo možganov pri fantkih kot njihov zastoj v prededipalni fazi, iz katere izhaja infantilna navezanost na mater in ki pomeni začetk konca načina prenosa vrednot (med katere spada tudi tabu incesta) na mlajše generacije in s tem začetek konca civilizacije kot jo pozanamo (način, kako takšni infantilni neindividualizarni posamezniki, ki postajajo večinski, lahko tvorijo stabilno kompleksne družbe je seveda odprt; glede na to, da so t.i. prededipalci zaradi svoje neempatičnosti in narcisodnosti ekonmsko zelo uspešni in politično prodorni ter tvorijo t.i. družbeno elito, je boštjanovo videnje možnosti obstoja precej črnogleda, da ne rečem katastrofična) Originalen mit, prazprav ohranja spomin na prvobitno skupnost, kjer je sinova poroka z materjo še 'naravna' pot, takorekoč usojena ob rojstvu. Sofoklej je kot predstavnik kompleksnjše antične skupnosti naredil iz njega dobro (psihološko katarzično) dramo/tragedijo, freud pa uspešno terpevstko prakso... Titud, daj mi prosim povej v čem so bile generacije pred WWI in WWII boljše oz bolj solidarne od teh generacijah zdaj, v katerih nam bi bilo več t.i. hormonsko povzročenega neravnovesja, da kao ni več "pravih decev" in so samo še metroti in taki? Jaz nikakor ne morem sprejet Zupančičeve teze, da gremo nekam v katastrofične vode, če pa je popolnoma jasno, da so bili ljudje v preteklosti še bolj zblojeni kot danes (samo srednji vek poglej pa velika osvajanja), je pa tudi res, da so ljudje manj na glas opozarjali na razne napake družbe in so vse bolj brezhrbtenično sprejeli, čeprav življenje nikomur ni bilo dobro, je bilo še težje in bolj garaško in bedasto kot danes. Tako da ne vem o čem piše Župančič, da ni on sam svoj simptom tega o čemer piše, katastrofični pisatelj kot je?
|