Mr.Smith wrote on 01.03.2011 at 15:38:55:

Upam, pa saj nas je približno 2 milijona prebivalcev, kajne.

ker ma kukr tolk čudaško krožnico
in pa da je za soncem kukr

ik.kanu.na wrote on 02.03.2011 at 00:35:14:

Poet wrote on 02.03.2011 at 12:44:39:



pijanost (zastrt pogled) je tud eden od razlogov da ga ne vidmo ja ...

gape wrote on 02.03.2011 at 13:28:26:

Mal dvomim, da bi nam  ga treznim uspelo ugledat. Za kaj takega bi moral najprej objektivno/fizično  obstajat. Bolj verjamem, da bi ga nam s posebnimi sredstvi (asekezo, vegetarijsnstvom, meditacijo....)  uspelo ugledat na zgolj na nek  'astralini' način.  Ne razumem, s kakšnim arguentom bi sploh potrebovali njegov obstoj v materialni-vizualni 3d obliki, če itak ne bo nalodal drugega kot naše astrale (astrale tistih, ki bodo do takrat na podlagi omenjenih tehnik uspeli apgrejdat svoj dnk na tri vijačnice, ki bo sposoben genereriat tako,  za selitev ustrezno pripravljeno astralno telo). 3d prisotnost bi potreboval morda v primeru alojzove selitve naših dobrih starih dvojnih dnk vijačnic, shranjenih  v posebnih zabojih, iz katerih bi potem na novo reproducirali življenje v novem zemeljsekm ciklusu...            

Poet, da se razumemo: javno posredovanje osebnih nagovorov alienov,  javno interpretiranje drugih oblike paranormalne komunikacije z nami (npr. preko žitnih krogov) in uporaba znastvenih dejstev za utemljevanje lastnih predstav/teorij o svetu (težko bi rekli religioznih, bolj mistično/preroških), je povsem legitimno početje (hvalabogu ni več sankcionirano kot krivoverstvo) in vedno manj tudi kot socialnopatološko (razen če gre za skrajnosti, kot so npr. kolektivni samomori članov sekt, ki so na tak način pred leti svoje astrale prenašali na približajoči se komet ali za kakšne množičbne poboje s sarinom). Torej, če njihov namen ni hujskanje k iztrebljanju (lastnega ali tujega življenja) in če je njihov  namen prispevati h krepitvi splošno veljavnih etičnih načel medsebojnega sobivanja (četudi kljub temu namenu ne prispevajo ali jim vsaj ne nasprotujejo oz. ne vplivanje nanje namerno škodljivo), potem so vsaj zame  zanimiva popestritev ali v najboljših primerih celo bolj  ali manj verjetna alternativa enoličnim vladajučim ideologijam, ki nas utesnjujejo in ki nas etičnem smsilu spravlajajo celo v brezizhodnost in obup.

Seveda pa obstajao  tudi takšne vrste videnja/preroštva, ki,  nastala iz morda  resnične osebne in kolektivne  stiske, namenoma  potencirajo te  strahove/utesnjenosti do (paranoičnih?) katastrofičnih scenarijev, svojo verodostojnost pa eklektično  napaberkujejo (strokovno se temu reče, da naredijo brikolaž) iz dognanj znanosti, zgodovinsko prezikušenih religioznih obredij, teozofskih misli, preizkušene domače vraževernosti in  pop psihologije. Zaradi splošne dostopnosti medijev za prezentacijo (vizualni mediji) in distribicijo (internet), dobijo razsežnosti, ki nas hitro dosežejo (in očarajo') že zaradi  svoje spektakularnosti.

Sem opazil, da se nekatere tud mene se dotaknejo, pa po moje nti ne  toliko, kolikor jih  rabim religioznio opij, ampak kolikor nagovorijo moje dejanske stiske/utesnjenosti in hkrati ponudijo verjetne, notranje konsistentne rešitve na te moje stiske/utesnjenosti (in ne na tiste, ki jih same ustvarijo z namenom, da se potem ponudijo kot  razrešitve ali celo odrešitve - pri razlikovanju skušam biti skrajno pozoren).

Zaradi mene je ta nagovor  lahko tudi čisto literana  znastveno-fantastična zgodba, če se avtor potrudi vsaj toliko, da je notranje konsitentna in da ima preprićljivo dramaturško strukturo....              

Poet wrote on 03.03.2011 at 10:12:00:


Zgodbe so namenjene izoblikovanju kolikortoliko trdne čustvene mreže/strukture in s tem tudi mehanizmov, s pomočjo  katerih naj bi razreševali tudi in predvsem 'stiske in težave', ki jih s sabo prinaša omenjeni konflikt. Seveda te mehzanizme lahko sproži le sposbobnost distanciranja od neposredne verodostjnosti zgodbe same (dvom in upor zoper njeno objektivno resničnost), ki pa je v sami zgodbi že predpostvljen in s tem nakazana pot razreševanja na način, da se vzpostvljena temeljna čustvena mreža ohrani oz. se nadgradi tako, da se ta varovalna čustvena mreža ne raztrga. Klasičen način preseganja takšnega preseganja je dramaturgija razrešitve ojdipovega kompleksa, na katerem je čustveno-moralno utemljena naša civilizacija (in ki vsaj prepričanju meni ljubega boštjana m. zupančiča zaradi vplivov po človeku povzročenih hormonskih motilcev na delovanje možganov ne deleje več...)        

titud wrote on 03.03.2011 at 09:39:47:

Ni po moje problem v zgodbi sami, ampak v nesposbnosti identifikacije z zgodbo, v odsotnosti tiste prave zgodbe, ki bi zgradile čustveno mrežo in hkrati odpirale prostore in načine za  razreševanje konfliktov, ki jih same generirajo s svojim obstojem.

Quote:

Človek je v stiski, ker je žrtev življenjskih zgodbic, ki se odražajo kot razni družbeni sistemi.
Ni več sistem tisti,ki bi delal v korist družbi, ampak mora družba žrtvovati svoje življenje....zdravje in dobro počutje zato, da se sistem vzdržuje.
Na primer zdravstvo ali psihoterapevt nima od zdravega človeka nobene koristi, zato sistem rabi bolne ljudi in jih tudi načrtno ustvarja.
Zato nam vedno bolj kršijo pravice do zdravega načina življenja. okolja in zdrave hrane....
Zdrav in razumen človek zato predstavlja grožnjo sistemu, zato sistem ustvarja nezadovoljne ljudi, ki nimajo nobene volje in vizije.
A pozabljamo, da je še vedno človek tisti, ki tak sistem vzdržuje, ko nam bo zmanjkalo energije, ko se bomo že tako uničili, da več ne bomo zmogli, bo prišlo olajšanje. Zato je le še vprašanje časa...Kdaj.