Te dni se spet pogosto omenja dokument poznan pod imenom Hazard Circular iz leta 1862, to je iz časa, ko se je po koncu državljanske vojne postavljal na novo ameriški bančni sistem.
Odlomek, ki je menda posebej zanimiv je menda naslednji:
“Slavery is likely to be abolished by the war power and all chattel slavery abolished. This I and my European friends are in favor of, for slavery is but the owning of labor and carries with it the care of the laborers, while the European plan, led on by England, is that capital shall control labor by controlling wages. The great debt that the capitalists will see to it is made out of the war, must be used as a means to control the volume of money. To accomplish this the bonds must be used as a banking basis. We are now waiting for the Secretary of the Treasury to make this recommendation to Congress. It will not do to allow the Greenback, as it is called, to circulate as money any length of time, as we cannot control that. But we can control the bonds and through them the bank issues.”

V časih popularnosti vzajemnih in pokojninskih skladov, je razlika med delom in kapitalom še posebej zabrisana, določena dela pa so pripravljeni prevzeti samo še priseljenci. V ameriškem primeru nekatera dela opravljajo celo samo ilegalni priseljenci. Me prav zanima, kakšna bo slika po koncu te krize in kdo bo in me prav zanima, koga bodo države reševala pred propadom in koga ne.

Ej, ne vem, meni ful ni za verjet v take teorije zarote, ne vem zakaj imam neko potrebo verjet, da smo v svojem bistvu vsi dobri.  

In se tud vprašam, kdo in s kakšnim namenom širi takšne teorije. Ali nam res kaj pomagajo - ali pa 'priklenejo' našo energijo v kake neproduktivne cikluse. Ne vem...

To vse so kajbičebi ugibanja, vseeno pa se po mojem splača spremljat razvoj dogodkov, framing, ki se bo ob tem vzpostavil in pa ukrepe in pa komu le ti najbolj koristijo.

Kakorkoli že, na koncu je vse zaobseženo znotraja t.i. 'general intelecta', tistega skrajnega pribežališča, sestavljenega iz 'občih mest', iz logičnih in jezikovnih oblik najsplošnejše veljave, ki predstavljajo okostje vsakršnega govora in kar omogoča vsako posebno izrekanje. Te kategorije se, kakor vsako stvarno okostje, nikoli ne pokažejo kot take. So tkanje 'živega duha', vendar tkanje, ki se ne kaže. Kaj pa je tisto, kar se v naših pogovrih prikazuje? To so načini, kako nekaj povemo -metafore, dovtipi, nagovori itd.- ki so primerni samo za ta ali oni izsek družebenega življenja.  'Posebna mesta' so načini, kako nekaj povemo/mislimo, ki se kažejo za primerne na sedežu stranke, v cerkvi, v univerzitetni predavalnici ali med nogometnimi navijači. Taka posebna mesta, ki oblikujejo skupno življenje, pa so različna in med sabo pogosto nespravljiva. Določen izraz deluje tu, vendar ne deluje tam, določen tip argumentacije je primeren, da prepričamo te sogovornike, vendar ne onih...

Preoblikovanje v 'general intelect' poteka z razkrajanjem 'posebnih mest'  govora in argumentacije, v katerem neposredno vidnost pridobivajo 'obča mesta', se pravi generično logične-jezikovne oblike, ki napolnjujejo vse govore. Klan navijačev, verska skupnost, sedež stranke, delovno mesto: vsa ta mesta seveda obstajajo še naprej, vendar nobeno od njih ni določeno in določujoče, da bi ponujalo 'vetrovnico', se pravi kriterij orientacije, zanesljiv kompas, skupek posebnih navad, posebnih načnov kako nekaj izreči/misliti. Vsepovsod in ob vsaki priložnosti govorimo/mislimo ne enak način, na podlagi logično-jezikovnih konstruktov, ki so hkrati temeljni in vsesplošni. Etično-retorična topografija izgine.  V prvi plan pridejo 'obča mesta', ta suha načela 'življenja duha': razmerje med več in manj, opozicija nasprotij, razmerje vzajemnosti itd. Ta in samo ta ponujajo kriterij orientacije in s tem tudi neke vrste zaklon pred tokom sveta....

'Obča mesta', ki prenehajo biti neopazna in stopijo v prvi plan, so apotropjska sredsva sodobnega mnoštva. Na površje splavajo kot torba z neposredno uporabnim delovnim orodjem. A kaj drugega so 'obča mesta, če ne temeljno jedro 'življenja duha, epicenter v pravem pomenu jezikovne živali, ki je človeško bitje?

Lahko bi rekli, da 'življenje duha' postaja samo na sebi javno. Da bi se (zaradi hitrosti sprememb oz. nestabilnosti okolja ) znašli v najrazličnejših določenih okoliščinah, posegamo po zelo splošnih kategorijah, saj nam niso več na voljo 'posebni' sektorski etično-komunikacisjki kodeksi. Izguba domačnosti in prevlada 'občih mest', gresta vštric. V trenutku, ko samobitne skupnosti odpovedo in smo poslej izpostavljeni svetu kot celoti, postane konkreten kompas intelekt kot tak, čisti intelekt. Tudi v svojih najbolj pretanjenih funkcijah nastopa intelekt kot nekaj skupnega in pojavnega. 'Obča mesta' niso več neznano ozadje, ne zastira jih več mrgolenje 'posebnih mest'. So vsem skupno sredstvo, po katerem mnogi posegajo v vseh okoliščinah. 'Življenje duha' je eno, na keterem temelji način biti mnoštva...

Vsaka sprememba, tudi kriza, je lahko celo priložnost za iznajdljive. V primeru, da bi bila kriza umetno povzročena, bi bilo to najverjetneje z namenom spremembe razmerja moči, ali pa za ohranjanje statusa quo vendar slednje samo v primeru, da od prej že grozi neka sprememba, ki povzročitelju ne ustreza.

V vsakem primeru pa bo zanimivo videti, katerim skupine pridejo iz tovrstnih dogodkov močnejše in katere šibkejše. Še posebej zanimivo bo videti komu bodo namenjeni razni reševalni ukrepi in komu ne.

Investicijska banka Bear Stearns, ki je šele prejšnji teden priznala resne likvidnostne težave, je v nedeljo privolila, da jo konkurenčna JP Morgan »kupi« za 236 milijonov dolarjev in jo tako »reši« ter prevzame njene obveznosti. Še prejšnji četrtek je bila ista banka vredna osem milijard dolarjev.

je bil napad (ZDA na Irak) napaka. In to ne le politična, ampak tudi katastrofalno draga gospodarska napaka; to potrjujejo tudi izračuni Nobelovega nagrajenca Josepha Stiglitza. ZDA bo vojna stala od tri do pet bilijonov dolarjev, ocenjuje ugledni ekonomist.

Tole 'frejmanaje' (posebno zrenje nekoga na neko splošno dogajnaje in ga glede na to, iz katere pozicije nanj  gleda, skuša inetrpretirat iz pozicij svojih (p)osebnih interesov, da bi lahko v skladu s to (p)osebno interpretacijo skušal zase iztržiti čimveč) je po moje malo de mode glede na to, da je  kapitalizem v svojem 'postfordističnem' odbobju izpostavil zgolj  'obča mesta' na račun 'posebnih mest'