The five elements each have a characteristic that affects and attracts one of the five senses. The ether as sound fascinates the mind through the ear; air as touch draws the mind to itself through the skin; fire as form manipulates the mind in its favour through the eye; water as taste enslaves the mind through the tongue; and earth as smell intoxicates the mind through the nose. The senses interact with the external world and produce experiences which yield joy or grief. Falsely identifying himself with the senses, man suffers in the coils of attachment. He does not realize that he is neither the body nor the senses, that he is God Himself.

Quote:


Poet odlično! Po mojem smo veliko preveč časa porabili v dokazovanju kdo izmed nas več ve. Kdo ima prav, čigavo pričevanje je bliže resnici. Ujeli smo se v  lastno majhnost -vsak med nami. V bistvu pa gre pri vsej zadevi ravno za to- za PRIČEVANJE. To pričevanje ima osnovo in življenjski dokaz v vsakem izmed nas... Vsi mi smo večno –sedaj, kot  X osebki le del tega pričevanja. Realen zaključek je po meni takšen: Večno-sedaj  Bog z nami in v nas. Mi vsi smo torej njegovi pričevalci.

Mi potrjujemo, opravičujemo, branimo - (ubesedimo) realiziramo njegov obstoj, ki je hkrati večno-sedaj vse in mi z njim. Zakaj ?

Bog je tu mišljen, kot večno-sedaj ista samozadostna,samoohranitvena in samo delujoča X vesoljna konstanta mept*(mase-energije,prostora-časa*življenja) Bog Stvarnik- je torej sočasno večno-sedaj vse obsežno vesolje večno-sedaj z nami in v nas. On se nima kaj odkrivati, po Omen Satu -Odkriti bistvo njegove biti moramo mi vsi, ki smo obličje njegovega obličja-Adamov rod. Obličje zre obličje-je vesoljna skrivnost našega ponovnega spoznanja ! Stvarnik svojega sina - človeka-boga in sin človek bog svojega  -večnega očeta-stvarstvo.

Pri vsej zadevi gre za našo (zemeljsko) njivo (civilizacijo) posejanih semen. Kakorkoli obrnete, eno X seme bo vedno prvo vzklilo. Tudi  v primeru, ko je njihovo število neomejeno število. Prvi kalček je dokaz vzklitja  kateremu sledijo vsi isti njemu in istega rodu. Oni so isti njemu in on je eden izmed njih!! Izvorno so vsa semena večno-sedaj (mi) enaka.

Sedaj se lahko opravičim Aygorju, ker ga nisem razumel v njegovi zadnji razlagi.

Titudu lahko povem, da je bistvo njegovega sporočila enako mojemu. Uporabljeni so zgolj drugačni izrazi. Mi vsi ki sodelujemo na tem forumu smo skoraj že prišli do stične točke, kjer se bodo vse naše biti vezi-niti-razmišljanje ugotovitve zlile v dokončno spoznanje. Vsak med nami je kalček in njiva vzklije, ko so vsi kalčki spoznani, se lahko sami preštejejo.

Razmišljajte v to smer, mogoče je tu skrito naše ponovno  spoznanje !

[quote author=Sandib link=1199276871/990#992 date=1204061229] [quote]
Sedaj se lahko opravičim Aygorju, ker ga nisem razumel v njegovi zadnji razlagi.

Ja, pri razlaganju sanj, je prišlo v naši zgodovini človeštva do največjih nesporazumov. Če se nadaljuje dialog, se ponavadi vsa takšna nerazumevanja lahko razgrnejo kot nova spoznanja. Spoznanja pa so ustvarjalna, kot je ustvarjalno življenje samo.

Zakaj pa pišete v angleščini, mogoče bi bilo boljše uporabljati slovenščino, glede na to, da smo v sloveniji in da mogoče bere kdo, ki ne zna dobro angleško...

Poet wrote on 26.02.2008 at 19:19:46:


Na  individulani psihološki ravni strah seveda mogoče odpraviti, ampak problem je v tem, da je mene strah za tistega (ali pred tistim), ki je problem strahu na osebnem nivoju razrešil.

Skozi zgodovino je torej morala bit vzpostvljena strukturna zaščita tisitih (ali pred tistimi), ki so se strahu na osebni ravni rešili, zato jim  je bila na ravni skupnosti zagotovljena z individulano izolacijo (npr. 'puščavništvo') ali kolektivno (v templjih/samostanih, komunah..), na način skratka, ki ni ogrožal skupnosti kot celote. Verjamem, da so take induvidulane ali kolektivne oaze bile nujne za stabilnost vsake družbe, saj so svojo brezačanopotjo predstavljale prototip večnosti skupnosti kot celote, torej tudi tistih, ki so prav za vzdrževanje celotne skupnosti morali operirati s strahom kot realnim dejstvom. Kot sem že omenil, se moderne skupnosti svoje stabilnosti ne vzdržujejo več na tak arhaičen/tradicionalen način, demokratični duh  zahteva odpravo strahu  za vse ali za nobenega, zato  ne dopušča/tolerira individulanih ali kolektivnih oaz, v katere bi se bilo mogoče zateči na tem (ali magari na onem) svetu. Od tod strukturni strah, nedoločen strah pred vsem in vsakim brez možnosti konkretne odrešitve na tem ali onem svetu, ki se  ga  kot tesnobe zato ni mogoče znebit na individulani psihološki ravni, ampak samo strukturno: torej tam, od koder izhaja.  

en_bk wrote on 27.02.2008 at 11:33:13:


Ne bi spet vse o vsem... Hočem le povedat, da  prava pot v izkorenitev tesnobe, ki jo občutimo individvidulno, a bolj ali manj vsi, ne vodi prek seštevka vsakega posamičnega individulne psihološke osvoboditve pred strahom. Pravzaprav vsak, ki se individulano osvobodi strahu, povečuje občutek tesnobe pri ostalih članih skupnosti, ki morajo prevzet skrb in zaščito zanj (ali pred njim), saj njegova osebna odrešitev nanje ne deluje odrešujoče, ampak zaskrbljujoče.

titud wrote on 27.02.2008 at 11:52:14:


Hvala Titud

Še nekej. A to si mislu na strah na splošno al kak specifičen strah?

sašo wrote on 27.02.2008 at 12:55:14:


Kva pa vem, menda ne. Ker navezanost /tista ki izvira iz strahu pred.../ je posledica strahu.