titud wrote on 25.02.2008 at 14:29:01:

Bog ne bo nikoli miselno in čustveno potrjen/verificiran zato ker nima ne oblike ne imena.
samo ego hoče imeti čustveno in miselno verifitacijo.
individualizacija se kaze samo v egu,ko ego presežes ni vec individualizacije in ves, da je nikoli ni bilo ampak je bila samo iluzija, ki jo ima ego za resnično.
ego verjame da ima individualizirano svobodno voljo ampak je samo Volja Boga.

Alojz in Sandib wrote on 21.02.2008 at 19:34:56:


O.k., ker  na to temo še ni blo prave debate niti tle niti na katerem drugem topiku, razen poetovega sprševanja, kako si alojz konkretno  predstavlja vstajenje v živem telesu in nahatine želje po pojasanilu, kako gre alojzova  teorija vstajenja skupaj z konceptom jezusovega vstajenja, bom poskusal zadevo postavit v en dovolj  širok okvir, da bo debata laže stekla.    

Po moje gre pri vsakem konceptu posmrtnega življenja/vstajenja za poskus rešitve problema, kako uskladit biološko minljivsot/razgradbo/preobrazbo posmeznega organizma z biloškim  nadaljevanjem vrste oz. v kulturnem smislu   kako individualno smrt člana neke skupnosti razumeti v kontekstu ohranjanja te skupnosti.

Pri starih egipčanih s strogo  hirerahično urejeno družbo, življensko odvisno od kozmičnih ciklov, ki so urejevali poplavavljanje nila in s tem organizacijo produkcije, bi vsaka biološka smrt aktualnega voditelja (ki je poosebljal stabilnost te kozmično pogojene družbene ureditve) pomenila grožnjo za stabilnost skupnosti, za grožnjo družbene anomije, usodno za vsakega posameznika te skupnosti, ki je odvisen od kompleksnega sistema namakanj, žetve, spravila posevkov in distribucije zalog. Logično je torej, da so egipčani gojili izredno kompleksen kult smrti/posmrtnega življenja svojih vladarjev, saj je bila na njem utemeljena stabilnost celotne hierahično urejne družbene skuposti.

Krščansvo je nastalo v drugačnih družbenih razmerah (židovsko religiozno skupnost je ogrožal rimski imperij), zato je postal družbeno relevanten bolj individualen (da ne rečem demokratičen) koncept večnosti,  utelešene v jezusu kristusu, ki je vsakomur dal (po njem) možnost odrešitve oz. osebne participacije v večnosti. Na tak način  so se ( po njegovi smrti) utrjevale krščanske skupnosti, ki niso bile več vezane na od države vzdrževan in po naravnih ciklusih pogojen način kolektivne (re)produkcije. Kršanska dogma o večnem življenju (in  temu konceptu prilagojen kult smrti) se je seveda prilagodila potrebam po ohranjanju rimskega imperija, po njegovem razpadu pa potrebam novih kraljevin ter državnih tvorb na evropskih tleh, v zadnjem času pa se s krizo nacionalnih držav in imperijev ponovno inovira tak koncept večnosti, ki bi osmišljal osebno smrt na način, da   bi se s smrtjo vsakega posameznika ne postavljalo pod vprašaj obstoja skupnosti.

Iz bojazni  pred splošno družbeno anomijo se  po moje oživlja poplava idej o večnem življenju, ki nosi sabo reanimacijo tako egipčanskih, judovskih, starokrščanskih, 'poganskih' in  vzhodnjaških kultov smrti. Hkrati se rojeva tudi potreba  po tem, da se jih reinovira v sodoben, znanstveno utemeljen, univerzalen in globalno sprejemljiv  koncept kot nam ga poskuša predstavit alojz. Skratka res je, da  je bil  kocept večnega življenja in odrešitve vedno 'v službi' vzdrževanja družbene stabilnosti po nujni in neizbežni individualni smrti njenih posameznih  čalnov, hkrati pa je tudi res, da inovacija tega  koncepta omogoča tudi nujne družbene spremembe, ki jim  zaradi individulane negotovosti, kaj se bo  z nami (prevsem pa seveda s tsitimi, ki jih zapustimo) dogajalo po naši individulani smrti, ne bi niti odprli možnosti, da se zgodijo....

... iz česar lahko sklepamo, da si politiki prek klerikalcev iz stoletja v stoletje izmišljujejo nove in nove religije, ter prikrujujejo le-te sodobnim težnjam, da bi tako lahko krotili ukročene množice pred ... ... nećim strašno strašnim!!! Osebnim revoltom, osebno svobodo, ter osebno odpovedjo vsem konceptom, ki prikujejo um na nivo določene kozmične frekvence, ki pa je zelo omejena.

Gape, vidiš, tole pa spet zelo spominja na Davida Icka. Kdo obvladuje politike? Kdo obvladuje klerikalce? Ter kdo posledično obvladuje celotno homo sapiens populacijo?  

gape wrote on 26.02.2008 at 13:10:55:


Nej, nej, sem mislil še bolj globlje. Kdo pa obvladuje lastnike kapitala?  

Hja, to ti je potlej pravo pitanje. ##### obvladuje lastnike kapitala, ti obvladujejo klerikoidne klarce in politikarjad, ti pa potem homo sapiensko populatizione.

Toda ... kdo obvladuje lastnikoviće kapitaljadi?

Poet wrote on 26.02.2008 at 13:25:32:


holy Ego.

Ujel si se v past analize. Analiziranje je proces, ki pa potrebuje čas. Tako ne prideš nikdar  do spoznanja strahu, ker ga čas popači. Pogledati ga moraš trenutno, brez časa. Ne boš ga presegel, ampak ko ga opazuješ z vsemi čutili se razblini, ni več prostora zanj.

Quote:


... ker strah sam analizira strah = torej sebe. Z analizo strah samo samega sebe potrdi, ne pa ovrže. Zgornje trditve so zato hudo pravilne! Ker če bi strah lahko ostal sam s seboj ... bi se razblinil, ampak tega noče!!!! To je ves šmoren vsega tega človečanstva.