Alojz in Sandib wrote on 20.02.2008 at 20:03:11:Vsem!
Vse kar govorite lahko sprejmemo. Predindividualno je akumulirano, individualno je realzirano. Njuna interakcija je tvoja bit! In kaj je treba tu filozofirat! Kolektivna zavest vsebuje vse akumulirane in realizirane vrednosti, zopet interakcija, ki jo vsak dan srečujete. Kaj lahko odstraniš in kaj lahko dodaš?! Vse je tako, kot je, ker drugače ne more biti.
Ne moreš se rešit straha, ega, ničesar odmislit in ničesar dodat...vse je v tebi in sočasno v vseh. Sama filozofija, vi bistva ne priznate in si ga ne zmorete priznati.
L.P.
Enačba predindindividualno je akumulirano in individualno je realizirano vzdrži na ravni življneja le, če se individaulno svoje individialnosti zaveda.
Skoraj vse vrste živih bitij imajo svojo lastno kulturo, ki jih individiduira na tudi znotraj lastne vrste, vendar ne nezaveden način. Samo človek si je s pomočjo jezika kot orodja sprva nezvedne kulture odprl možnost, da se svoje individidualnosti tudi zaveda: najprej nasproti drugim vrstam, potem do drugih jezikovnih kultur in slednjič na ravni posmeznega govorca. Zanimvo, da je npr. notranji dialog govorec še vedno pogosto dojema kot glas, ki prihaja 'od predindividualnega', kot nagovor kolektivno nezavednega, ki lahko dobi družbeno relevanten status mističnega razodetja (če ga tudi drugi prepoznajo kot 'božji narek'), metafizične modrosti/uvida ali znastvenega razkritja (če ga je mogoče razumno utemljiti) ali pa tudi ne, če govorca okolica zavrne kot lažnega preroka, nagovor pa kot skušnjavo zlih demonov ali individualno blodjo/halucinacijo. Meja med patološkim stanjem (tako posameznika kot okolice, ki tak nagovor sprejme za verodostojen) je še vedno zelo tanka, zato je bilo nekdaj nejevreneže zelo hvaležno prepričevati s čudeži/magijo ali z religiozno/ideološko prisilo, danes pa je bolj razširjeno utemljevanje z 'dejstvi', do katerih se v današnji inforamizirani družbi lahko z malo spretnostnoti in ob blagohotnih namigih hitro dokoplje/poveže/ razloži v množici vsem dostopnih (kvazi)znastvenih informacij kar vsak sam. Opozarjal sem že na t.i. liberalno sužnjstvo, po katerem ravno tista spoznanja, do katerih se dokoplje vsak posmeznik individulano, najbolj anagažirajo posmeznika v realizacijo teh spozanj. Za kreiranjem takšnih spoznanj stoji seveda liberalna ideologija s personolastično psihologijo, takšne vrste individuacija pa je postala glavna gonilna sila posfordističnega načina kapitalistične produkcije. Zvedanje, da gre v tem primeru za 'individuacijo', ki ostaja znotraj predindividualne produkcije (ki se samo 'dela' da je ozavestila samo sebe in ne tako kot je to resnično zmogla naša jezikovna kompetentnost na ravni osebne izjave), bi bilo po moje vsaj za začetek indivividucije v sferi proizvodnih odnosov) po moje nujno potrebno (oz. za realizaziracijo akumliranega v življenje, če se izrazim po tvoje). Al kaj?