Quote:Vse gradiš na občutku. Občutek je zgolj občutek. Tvoje misli z umom ga naredijo za slabega ali dobrega. Ločuješ čustva od uma. Neumnost. Čustva so so del uma, podaljšek misli. Lahko pride iz zavednega ali nezavednega.
Z občutenjem odgovarjamo, kaj je svet za nas na kontinuumu ugodja-neugudja
v meni. S čustvovanjem odgovorjamo na vprašnje, kaj je svet tam zunaj na kontinuumu dobrega slabega
za mene. Z mišljenjem odgovarjomo na vprašanje, kaj je v svetu tam zunaj,
izven mene na kontinuumu resničnega-lažnega. Z večino čutnih dotokov itak razpalgamo samo na ravni občutenj in so v celoti nedostopna našemu prilaščanju, saj gre za duševna stanja, ki so hermetično zaprta v osebi. Ko čutne dotoke čustveno doživljamo, ti že predstvljao obliko doživljanja, s katero se bitje odpre v svet. Na ravni miselnega doživljanja kot najvišje oblike kognicije, pa se bitje zavestno polašča tako naravnega kot socialnega prostora, na koncu pa še svojega osebnega prostora in tako postane samo-zavedujoče bitje. Ko pa prilaščanje osebnega prostora, ki je sicer predpogoj za samozavedanja, preraste iz zgolj samo-kontrolne in samo-referenčne v dominatno preukupacijo, se oseba preneha s spraševanjem, kaj je svet tam zunaj za mene in kaj svet tam zunaj sam zase (izven mene). Začne se prilaščat v sebi sicer hermetično zaprtega občtenjskega sveta, ki ga začne kreiart po vzoru sveta tam zunaj in ga kot takega delat resničnega samo zanj...
Quote:Glede uvida pa takole. Uvid je vedno pravilen, je resnica v tistem trenutku. Ko ga ti spraviš v um je že popačen, saj ga um obdela primerja. Vsaka primerjava pa popači dejansko sliko. Občutek nima tu nič, je zgolj občutek. Vse o čemer ti govoriš je psihološki čas. Ne razumeš in nočeš razumeti večno-sedaj. Samo ko si popolnoma zavesten lahko prideš do uvida. Takrat ni nobenega občutka je samo to kar je. Pri vmešavanju uma se vsaka stvar popači.
Če definirava uvid kot občutek noranjega ugodja, ki se pojavi ob čustvenem ( za mene) in miselenem doživetju resnice o svetu (ki obstaja tam zunaj), potem je uvid lahko 'popačen' po moje le, če preferira le enga od treh sicer enakovrednih kognitivnih procesov.
Quote:Ezoterika nima nič z resnico in je popolna stranpot. Imajo neke tehnike, ki jih potem učijo in razglabljajo o njih. Sloni samo na materialnem. Pri njej se kao učiš nevsakdanje stvari na podlagi nekih tehnik za osebno zadovoljstvo in boljše počutje. Je neka postopnost. Postopnosti ni, si samo ti in tvoje hotenje. Poti ni. Za večno-sedaj, moraš hoteti z vso svojo bitjo in mogoče se ti uvid odpre.
No, kolikor se jaz (in moja žena) ukvarjam z ezoteriko, to zihr ni v prakticiranju tehnik in učenj, ampak zgolj v potrjevanju že vedenega in osvojenga v smislu čudenja, kako je mogoče , da tako so različni ljudje na tako različen način in v različnih dobah prišli stako lahkoto do tako popdobnih spozanj o etičnih, psiholoških, filozofskih in drugih tako rekoč večnih resnic, ko pa se s tako muko dokopavam do njih jaz sam.
Quote:Sicer pravilno, da spremljaš in se učiš, samo kdaj boš pa živel? Jutri.
Moje življenje ni ta forum. Je samo njegova refleksija v obliki čudenja, kako nedoumljivo skrivnostno je, seveda s ščepcem ambicije, da mi ta (javna) refleksija omogoči vanj (z vašo pomočjo) vsaj prebliske (pravilnega/nepopačenega) uvida ...