Etrex
|
Evo se tega, Alojz zdaj pa lahko se malo obrazlozite, zakaj ni to vredno kos pancete. Zagon največjega hardonskega trkalnika
CERN, evropska organizacija za nuklearno raziskovanje, je prejšnji teden sporočil, da bo prvi žarek protonov prepotoval krog velikega hadronskega trkalnika 10. septembra. Prvi trki protonov se bodo zgodili 21. oktobra. O "napravi", ki jo mnogo pozna le iz Brownove knjige Angeli in demoni, pišemo v nadaljevanju, na desni pa je tudi galerija fotografij velikega trkalnika.
Premikanje meja svetovnih tehnoloških zmožnosti
V bližini Ženeve, na švicarsko-francoski meji, se nahaja CERN - eden največjih in najbolj cenjenih svetovnih centrov znanstvenega raziskovanja. Glavni cilji centra so odkrivanje odgovorov na vprašanja o vesolju, premikanje meja svetovnih tehnoloških zmožnosti, združevanje narodov s pomočjo znanosti in izobraževanje znanstvenikov prihodnosti.
Beseda atom izhaja iz grščine in pomeni "nedeljiv". Ko so odkrili atome, so bili namreč prepričani, da so odkrili najmanjše nedeljive enote narave. Dandanes vemo, da to ni res. Atomi so sestavljeni iz jedra (ki ga sestavljajo nevtroni in protoni) in elektronov, ki krožijo okrog njega.
Vemo tudi, da niti nevtroni in protoni niso najosnovnejši gradniki snovi, temveč so tudi ti sestavljeni, in sicer iz kvarkov. Poznamo 6 različnih kvarkov, ki sestavljeni v pare in trojice tvorijo široko paleto delcev, podobnih nevtronom in protonom - pravimo jim hadroni.
Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider) LHC v CERNu je namenjen preučevanju hadronov in je največji in nabolj zapleten znanstveni sistem na svetu.
Slovenija ni polnopravna članica CERNa
Raziskovalno središče je leta 1954 ustanovilo 12 evropskih držav. Danes center vodi 20 evropskih držav članic. Slovenija ni članica, čeprav je bila Jugoslavija med ustanoviteljicami. Takoj po osamosvojitvi nas niso hoteli sprejeti, danes pa bi Slovenija lahko postala polnopravna članica, vendar je status sodelujoče države finančno ugodnejši.
V CERNu je zaposlenih okoli 2500 ljudi, ki skrbijo za delovanje celotnega centra, sodeluje pa še okoli 8000 znanstvenikov, članov 580 univerz iz 85 držav.
Kako deluje pospeševalnik delcev
LHC je ogromen znanstveni instrument, ki leži okoli 100 m pod zemljo. Predvsem je to pospeševalnik delcev - uporabili bodo protone ali svinčene ione. Na krožni poti s premerom 27 km curka delcev potujeta v nasprotnih smereh in z vsakim obhodom pridobivata energijo in hitrost, nato ju speljejo tako, da se čelno zaletita. Ob teh trkih bo zaradi velike razpoložljive energije nastala množica novih delcev, ki jih bodo znanstveniki zabeležili in nato preučili s pomočjo detektorjev, ki sestavljajo LHC.
Kaj bo prinesla prihodnost
Obstaja več teorij, kaj bo prinesel LHC. Zagotovo bo spremenil in dopolnil znanje in razumevanje narave in vesolja. Prinesel pa bo tudi množico novih tehnologij v naše vsakdanje življenje. Ker tako visokih energij doslej še nismo bili sposobni ustvariti, znanstveniki pričakujejo tudi kakšno presenečenje.
Zadnjih nekaj desetletij znanstveniki sestavljajo teorijo, ki opisuje najosnovnejše delce narave in njihovo obnašanje, poimenovano standardni model. Težava je v tem, da teorija ni popolna in ne obrazloži vsega, kar lahko opazimo v naravi. LHC bo pomagal zapolniti vrzeli v teoriji.
Eno od vprašanj, ki muči znanstvenike, je, zakaj imajo delci maso in zakaj imajo različne mase. Leta 1964 je bila objavljena hipoteza, ki bi lahko rešila ta problem. Znanstveniki upajo, da bodo z eksperimentoma ATLAS in CMS, ki sta del sistema LHC, uspeli odkriti delec, poimenovan Higgsov bozon, ki je glavni igralec v hipotetični rešitvi uganke o masah. Do sedaj ga ni bilo mogoče zaznati, saj nikjer na svetu ni mogoče doseči dovolj visokih energij.
Snov, kot je poznamo, sestavlja le okoli 4 odstotke vse snovi, ki jo lahko zaznamo v vesolju. Veliko vprašanje je torej tudi, kaj točno je vsa ostala snov. To ostalo snov, ki ji pravimo črna snov, je mogoče zaznati le zaradi gravitacijskega polja, ki ga ustvarja s svojo maso. Vse ostale sile, ki smo jih navajeni uporabljati za opazovanje navadne snovi (elektromagnetna sila itd.) pa črne snovi ne zaznajo. Raziskovanje črne snovi je torej tudi eden večjih izzivov sodobne znanosti in znanstveniki se nadejajo, da bodo tudi s pomočjo LHC prišli do novih spoznanj.
Črne luknje
Marsikoga skrbijo tudi črne luknje. Znanstveniki se pravzaprav veselijo možnosti, da bi v trkalniku nastala tudi kakšna črna luknja, saj to ne pomeni, da bi bil cel svet naenkrat posrkan sam vase, temveč bi bila to lepa priložnost spoznavanja teh objektov in njihovega obnašanja. Črne luknje namreč ne le privlačijo snov, temveč jo tudi izsevajo. Majhne črne luknje, ki bi lahko nastale v trkalniku bodo po napovedih zelo hitro izhlapele.
Antimaterija
Prav tako zanimiva je antimaterija. Antimaterija se od materije razlikuje le po tem, da ima nasproten električni naboj - in da je je v primerjavi neznansko malo. V začetku vesolja bi se morali ustvariti enaki količini materije in antimaterije, saj delci materije in antimaterije nastajajo hkrati in se tudi, če se srečajo, hkrati anihilirajo - se pretvorijo v energijo. Zakaj je torej v vesolju, kot ga poznamo, tako malo antimaterije in kam je izginila? V delu LHC se bodo znanstveniki spopadli tudi s tem vprašanjem.
Velike količine energije v trkalniku naj bi omogočile tudi vpogled v dogajanje takoj po velikem poku (eksperiment ALICE). Einstein je s svojo teorijo odprl novo poglavje, ko je vpeljal čas kot novo koordinato. Temu so sledili mnogi in predlagali še več novih (skritih) dimenzij, ki bi razložile simetrijo ali pomanjkanje simetrije v naravi kot jo poznamo.
by: Nuša Pukšič VIR: www.finance.si
več informacij: www.cern.ch
|