Quote:


Bravo ! Vidiš to najraje pozabimo in si tudi nočemo priznati,zakaj smo tu kjer smo! Bravo, še sam včasih pozabim-svobodna volja-lastna samoodgovornost.

Igor

Potencialni pacienti so neznano kam odmaglili.Lovil jih pa ne bomo po Saturnu.

Lp Alojz

Alojz in Sandib wrote on 08.09.2008 at 11:54:36:


Hočem povedati in če bo potrebno argumentirati in empirično dokazati (Za to ni ravno prave volje, ve se zakaj, status znanosti se podre in še kaj, v bistvu celotna civilizacijska paradigma) Vse zgoraj omenjene teze-teorije-predvidevanja,ki so kar vsesplošno sprejeta geneza nastanka vesolja in življenja na Zemlji,so  eno veliko izmišljeno sranje naše zemeljske civilizacije in njene celotne znanosti..

Lp Alojz

Alojz in Sandib wrote on 08.09.2008 at 11:54:36:

Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal,
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi!    

Nekako po analogiji zgornje bedarije si poje današnja znanost (in ja!, da se polulaš, poščiješ in znova polulkaš od smehastega smeha!!!!1):

Sem dolgo vesolje razlagal in se bal,
da bi vesolje nemara čisto zašušmaral,
razum je prazen, polulan od bedarij,
meni se vesoljni svet v brk smeji!!!  

Iii ooo, hi hi hej ho ho hihih hih hihi, poglej nazaj, ti loviš, ker suhe fige ti trebiš! IiIIIoooo, Kons 5 je suho zlato, ki je suho zlato. Ker veš, da kons je Kons, ii ooo, presnet nazaj.

Polulančki so polulani od svojega lastnega lulanja po samemu sebi in celotnemu človeštvu, a oni bi še kar naprej lulali in zraven piškili po drugih, pa še nič jim ne smeš reči, kako polulani da so.

II ooo, Kons juheeeejjjjj!!!!

Zaradi obveznosti nimam časa nenehno viseti na forumu, vendar ga občasno pregledam in tudi odgovorim, kjer se mi to zdi potrebno.

Če pustimo težave z mehurji zaenkrat ob strani  
bi pokomentiral le nekaj točk, naprimer glede širjenja vesolja in trkov galaksij.

V tem ni nič nasprotujočega.
Galaksije so v velikanskem vesoljskem prostoru le majhni "prašni delci" in kljub temu, da se vesolje v celoti širi, za kar obstajajo neposredni dokazi, se posamezne bližnje galaksije  lahko združujejo v večje galaksije. Zaradi majhne medsebojne oddaljenosti bližnjih galaksij, je privlačna gravitacijska sila dveh bližnjih galaksij močnejša od sile širjenja vesolja.
Pri večjih razdaljah pa prevlada sila širjenja vesolja in dovolj oddaljene galaksije se medsebojno lahko le oddaljujejo, ne morejo pa se nikoli več zbližati. Hitrost oddaljevanja se veča z oddaljenostjo.

O velikih razdaljah lahko začnemo govoriti šele pri oddaljenostih, ki so večje od 100 milijonov svetlobnih let. Z neposrednimi opazovanji ni težko potrditi, da vse, kar je bolj oddaljeno, drvi stran od nas in se z nami ne more nikoli več srečati.

Danes je že postalo jasno, da je ideja big-cruncha zmotna in da se bo vesolje širilo v nedogled,

Andromeda, ki je v neposredni bližini Rimske ceste, je od nas oddaljena le 2,5 milijona svetlobnih let in se proti nam giblje s hitrostjo 120 km/sec. Po enostavnem izračunu se bo torej čez približno 3 milijarde let združila z Rimsko cesto v novo mega galaksijo.

O rojstvih sončnih sistemov tudi ni več dvomov, kako potekajo, saj lahko celo dokaj blizu nas opazujemo velike oblake medzvezdnega prahu, v katerih se dobesedno pred našimi očmi rojevajo nove zvezde.

Svojega rojstva sam nisem videl in se ga ne spomnim, vendar lahko iz tistega, kar vidim v porodnišnicah, sklepam, kako približno je to potekalo tudi pri mojem rojstvu.  

En primer "zvezdnih jasli", ki sem ga na hitro našel, je tale meglica, ki je le 20.000 svetlobnih let oddaljena.
Novorojene zvezde v tej meglici so stare komaj 2 milijona let.
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap080131.html


Zanimiv je tudi tale oblak, ki je še bližje, le 7.000 svetlobnih let oddaljen in v katerem se tudi rojevajo nove zvezde.
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap071215.html

Takih in podobnih primerov, pred katerimi si ne moremo zatiskati oči, je še na tisoče in natančneje smo jih začeli spoznavati šele z najsodobnejšimi teleskopi.

Poet saj tvoje pisanje je zanimivo, vendar ne vem točno,  kaj si hotel povedati.

Kaj je torej bistvo?

Ali je veličastni ples stvarstva, ki v resnici ni razdeljen na materialni in duhovni del (ta delitev v resnici ne obstaja) ali je ta ples, katerega majhen del smo tudi mi, ki se mu čudimo in se poskušamo v njem najti, res le nekaj nepomembnega?

Alojz in Sandib wrote on 18.08.2008 at 20:06:37: