Etrex wrote on 04.09.2008 at 20:56:00:


Pred dvajsetimi leti sem to dobesedno imenoval; Scenarij neba in Zemlje!!!!

Poet wrote on 04.09.2008 at 21:17:35:


Ni problema nobenga.

Se zmenimo za en vikend in gremo, Sandi bo sel sigurno, ker je vedno za taksne podvige.

Lahko mi tu ali na Z.S. posljes kdaj bi ti odgovarjalo, pa se potem uskladimo in je.

L.p.

...vi, predstavniki te 'struje', ste rahlo nasilno nestrpni nesprejamajoci narazumevajoci in rahlo zaljivi, agresivni.....
Posmeh in taksne..
norcevanje..
zalitve.. al kaj jaz vem kaj...Ne gre mi skupaj s to sliko ki jo imam 'O jutri', in o 'ljudeh jutri'....

sorry, ne najdem se, prvo ze ne v folku....  

'Posmeh, je izraz dusevne revscine' je velikokrat rekel moj praded, ena redkih ampak dobrih kar sem jih slisal od njega..   Bil sem  premlad ko je sel svojo pot dalje...

....malo bolj easy, malo bolj trankil...

vse ob svojem casu,
...in ne preko trupel please....

Be Good....

Quote:


Spet en učitelj. Trupel je na Zemlji preveč David. So nepotrebna ravno to mi govorimo.Nepotrebna-štekaš! Lahko imaš tisočletja isto telo. Preveč za tvoje učenje nas. Zakaj nas učiš ?.Mi nikoli ne začnemo,če si jezen se vgrizni v jezik in bodi tiho. Potem nas ne boš več učil,ker boš spoznal,da nič ne veš o sebi in o zemeljskem življenju. Veš,kar si slišal -tega nimaš v sebi ,tudi če si David.

Ti bodi bolj miren pa bo vse ok.Ne uči nas kako in kaj.Uči sebe in mi bomo tebe,ker smo zato tu. Razmisli!!!!!  PROSIM LAHKO, IMAŠ S ČIM? SI SIGUREN? DOKAŽI!!!!

Lp Alojz

Davida je misel popeljala v čas. V čas, ko se je brezskrbno motal okrog materinih nog v kuhinji. Sedaj je odrastel in uvidel odgovornost, da brez odgovornosti do življenja ne bo šlo in tega se boji. Rad bi pobegnil nazaj v varnost, zato ga članki, ki mu dajo malo za misliti, in govorijo, da takšne varnosti ni, pomenijo grožnjo. Najpriročneje se mu je skriti za užaljenostjo in klicati k umirjenosti, zaspanosti. To je strah pred življenjem ne izzivom-življenje nima nič z izzivom. Strah pred odgovornostjo življenja samega. Pomeni pomanjkanje življenske energije. To je čas.

Lp,Igor

Sicer sem govoril o tem kdaj je človek v času je pa tudi lahko tako, kot si povedal ti Poet. Te "psihološke bergle" so dajanje času še več časa.

Lp,Igor

Poet wrote on 05.09.2008 at 00:27:40:

Če malo začnem sam razmišljati v tej smeri z meni lastnimi pojmovanji.

Torej na eni strani imamo večno dušo/akumulirano vrednost, na drugi strani pa končno telo/realizirano vrednost. Pri vseh ljudeh na Zemlji vidimo, da sta ta dva principa v neskladju, pri večini prevladuje telo/materija, duše pa ni.

In potem to končno telo iz čigar izhaja materialni ego si želi živeti večno. Z drugimi besedami, ta ki sedaj misli v meni in je moja osebnost si želi živeti večno, ker ve da je končen in tega ga je strah in tega se boji, zato se na vsakem koraku bori za svoj obstoj.

Hočeš reči, da smo vsi vpeti v iluzijo časa, ker ta končni del nas samih - telo/ego, želi živeti večno ali pa ve, da ne more živeti večno in zaradi tega neprestano ustvarja časovne zanke oz. koridorje prek katerih samega sebe potrjuje in podaljšuje?

Poet wrote on 05.09.2008 at 00:33:28:

To je res akumulirano, realizirano v nulti točki (ki ne obstaja-zato je tudi vse) je večno sedaj. Vendar ne deli, ne opazuj telesa ali duše, ker si opazovalec. Opazuj opazovalca, tistega, ki opazuje. Ko opaziš opazovalca ta izgine in spoznaš, da si vse to ti. Ko spoznaš, da si opazovalec, ki opazuje ti sam si vse. Ko si vse nisi v dimenziji, dimenzija časa izgine.

Tisto kar noče umreti je misel, misel si želi večnosti in tudi misli, da je večna. Misel ne more obstajati brez časa. Misel je čas.

Alojz to opiše drugače s formulo, vendar je isto. Takoj, ko sem jo opazil tu na forumu sem vedel kaj je ta formula, vendar takrat nisem bil siguren ali Alojz to zares ve. Zato sem ga nakaj spraševal. Samo da sem se prepričal v njegovo poznavanje ne-časa.

Lp,Igor