Bardo_Thodol wrote on 06.03.2008 at 13:52:08:sašo wrote on 06.03.2008 at 13:40:17:...potem se strinjamo vsi, kdor išče ta najde...
Nekaj zagotovo najde, vprašanje je le, kaj je našel in kako si tisto interpretira
Kakorkoli že, na koncu je vse zaobseženo znotraja t.i. 'general intelecta', tistega skrajnega pribežališča, sestavljenega iz 'občih mest', iz logičnih in jezikovnih oblik najsplošnejše veljave, ki predstavljajo okostje vsakršnega govora in kar omogoča vsako posebno izrekanje. Te kategorije se, kakor vsako stvarno okostje, nikoli ne pokažejo kot take. So tkanje 'živega duha', vendar tkanje, ki se ne kaže. Kaj pa je tisto, kar se v naših pogovrih prikazuje? To so načini, kako nekaj povemo -metafore, dovtipi, nagovori itd.- ki so primerni samo za ta ali oni izsek družebenega življenja. 'Posebna mesta' so načini, kako nekaj povemo/mislimo, ki se kažejo za primerne na sedežu stranke, v cerkvi, v univerzitetni predavalnici ali med nogometnimi navijači. Taka posebna mesta, ki oblikujejo skupno življenje, pa so različna in med sabo pogosto nespravljiva. Določen izraz deluje tu, vendar ne deluje tam, določen tip argumentacije je primeren, da prepričamo te sogovornike, vendar ne onih...
Preoblikovanje v 'general intelect' poteka z razkrajanjem 'posebnih mest' govora in argumentacije, v katerem neposredno vidnost pridobivajo 'obča mesta', se pravi generično logične-jezikovne oblike, ki napolnjujejo vse govore. Klan navijačev, verska skupnost, sedež stranke, delovno mesto: vsa ta mesta seveda obstajajo še naprej, vendar nobeno od njih ni določeno in določujoče, da bi ponujalo 'vetrovnico', se pravi kriterij orientacije, zanesljiv kompas, skupek posebnih navad, posebnih načnov kako nekaj izreči/misliti. Vsepovsod in ob vsaki priložnosti govorimo/mislimo ne enak način, na podlagi logično-jezikovnih konstruktov, ki so hkrati temeljni in vsesplošni. Etično-retorična topografija izgine. V prvi plan pridejo 'obča mesta', ta suha načela 'življenja duha': razmerje med več in manj, opozicija nasprotij, razmerje vzajemnosti itd. Ta in samo ta ponujajo kriterij orientacije in s tem tudi neke vrste zaklon pred tokom sveta....
'Obča mesta', ki prenehajo biti neopazna in stopijo v prvi plan, so apotropjska sredsva sodobnega mnoštva. Na površje splavajo kot torba z neposredno uporabnim delovnim orodjem. A kaj drugega so 'obča mesta, če ne temeljno jedro 'življenja duha, epicenter v pravem pomenu jezikovne živali, ki je človeško bitje?
Lahko bi rekli, da 'življenje duha' postaja samo na sebi javno. Da bi se (zaradi hitrosti sprememb oz. nestabilnosti okolja ) znašli v najrazličnejših določenih okoliščinah, posegamo po zelo splošnih kategorijah, saj nam niso več na voljo 'posebni' sektorski etično-komunikacisjki kodeksi. Izguba domačnosti in prevlada 'občih mest', gresta vštric. V trenutku, ko samobitne skupnosti odpovedo in smo poslej izpostavljeni svetu kot celoti, postane konkreten kompas intelekt kot tak, čisti intelekt. Tudi v svojih najbolj pretanjenih funkcijah nastopa intelekt kot nekaj skupnega in pojavnega. 'Obča mesta' niso več neznano ozadje, ne zastira jih več mrgolenje 'posebnih mest'. So vsem skupno sredstvo, po katerem mnogi posegajo v vseh okoliščinah. 'Življenje duha' je eno, na keterem temelji način biti mnoštva...