Alojz,

nikomur slepo ne verjamem, tudi znanstvenim izsledkom ne, kajti tudi meritve "s terena" je potrebno nenehno preverjati in preračunati in prevetriti njihove interpretacije. Bolj verjetni se mi zdijo tisti, ki vse te navzkrižne preračune in preverjanja prestanejo in zgledajo tudi sicer najbolj logično in konsistentno.

Čisto vsega seveda vsak ne more sam preveriti in preračunati, zato mora nekaterim podatkom pač verjeti, vendar bolj verjamem tistim podatkom, ki so bili preverjeni iz več različnih virov in ki se tudi sicer bolj skladajo z drugimi lažje preverljivimi dejstvi.

Glede Jupitra bi dodal, da tudi, če bi mu kakorkoli že uspelo "požreti" vse ostale planete, bi bil še vedno 500 krat manj masiven od Sonca. Tu si lahko takoj zastaviš preprosto vprašanje, zakaj pa Sonce ne bi požrlo vseh teh planetov, saj je nenazadnje mnogo masivnejše od Jupitra in nekateri planeti (kot Zemlja) so celo mnogo bližje Soncu, kot Jupitru?

Jupiter ima res močnejše magnetno polje od Zemlje, vendar to magnetno polje na daljavo nima nobenega privlačnega ali odbojnega vpliva na Zemljo. Jupiter na Zemljo vpliva le z  njegovo gravitacijsko silo (sicer zelo šibko, v primerjavi s Sončevo, ker je razdalja do Jupitra večja in ker je Sonce masivnejše). Tudi na Jupitru najbližje lune nima to močno magnetno polje nobenega privlačnega ali odbojnega efekta. Celo na najbližji Io deluje privlačno le jupitrova gravitacija, prav nič pa njegova magnetna sila. Če malo premisliš, je tudi logično, zakaj je to tako (hint: EM je tako privlačna kot odbojna sila, kar se sumarno izniči)

Juptrovo magnetno polje ima moč 1000 Gaussov (ponekod tudi več). Tolikšno magnetno moč premorejo tudi posamezne sončeve pege. Sonce v celotni površini pa ima  sumarno magnetno moč "le" 5 Gaussov.
Ko bo Sonce čez 5 milijard let prešlo v fazo bele pritlikavke, bo imelo njeno magnetno polje moč 1.000.000 (milijon) Gaussov, kar je 1000 krat več od jupitrove. Vendar tudi to močno magnetno polje ne bo imelo nobenega privlačnega ali odbojnega efekta na bližnje planete. še vedno bodo krožili okoli Sonca po krožnicah (elipsah), ki jih določa gravitacija.

Mimogrede, najmočnejše magnetno polje doslej so izmerili nevtronskim zvezdam, kjer so namerili kar 1000 trilionov Gaussov (1.000.000.000.000.000.000 Gaussov)
Kljub tej "pošastno" veliki  magnetni moči pa opazovanja binarnih nevtronskih zvezd (dvojčki, ki krožijo eden okoli drugega) kažejo, da se privlačijo le z gravitacijsko silo.


V dolge ponavljajoče cikle pa ne verjamem in me vanje še nihče ni prepričal. Prav posebej ne morem verjeti v "150 milijardne", le od kje si privlekel to cifro, saj zanjo ni prav nikjer nobenega indica. Vse meritve opravljene do sedaj na različnih področjih ugotavljajo, da je Vesolje staro manj kot 15 milijard let (torej so tudi galaksije, kot del Vesolja, vključno z Rimsko cesto mlajše od 15 milijard let) in da se Vesolje širi pospešeno, kar lahko pomeni le, da bo to širjenje Vesolja trajalo v večnost, pa karkoli že ta večnost pomeni.


Zanima me tudi, zakaj uporabljaš ime Totankamon in ne splošno sprejetega Tutankamon?
Meni je sicer vseeno ali je pravilno eno ali drugo, vendar me vseeno zanima, od kje razlike?
(Egipčani ga menda izgovarjajo nekako tako (nisem preverjal), kot "tuwt-tankh-yamān", angleško pa ga pišejo Tutankhamun)

Podobno sem že jaz spraševala, pa nisem dobila odgovora.  Toliko o tem, da bodo odgovorili na vsa vprašanja, bolje rečeno samo na tista ki so njim pogodu.  Podobno kot pri religijah.  

Quote:

BARDO


Lahko ti napišem, da v svojih tezah nisi načelen. To niti ni moja stvar, niti ne želim biti sodnik.  Razkorak med nama gre v to smer. Ti si v svojem predzadnjem postu dopuščal možnost, da Jupiter potegne nase Zemljo. V zadnjem postu tega več ne dopuščaš. Torej je očitno, da imaš literaturo in iz nje malo 'plonkaš'. Nič spornega !

Razlika med nama je v tem, da jaz Jupiter vidim, kot (konec in novo rojstvo) bodočo  belo pritlikavko, ki ima močan gravitacijski vlek. Sonce pa kot rdečo velikanko, ki nima več gravitacijskega vleka (ga izgubi, ker se širi-logično? ) Bela pritlikavka dobesedno vase posrka onemoglo Sonce. In akumulirana in realizirana vrednost osončja se sočasno kvantno zlijeta -med seboj. In po načelu fuzije po meni to zlivajoče jedro razpade na isti sončni sistem, kot je bil pred zlitjem. (začne se nov 15 milijard trajajoč cikel).

Če je vesoljni sistem večno-sedaj enoten Xmept* konstanta. Potem nima začetka-konca.  Po meni  večno-sedaj sočasno nastaja in umira znotraj samega sebe na vseh nivojih lastne pojavnosti mept*. Načelo samoohranitve, samozadostnosti, samo delovanja vse in vsake X pojavnosti mept*. Posledica in vzrok EM sila izmeničnega valovanja-rotacije (ciklična kvantna zlitja v točki sočasnosti konca-začetka. Preteklost >  AO <Prihodnost= Večno-sedaj !

Če je sistem enoten (kar pa je) potem ni vesolje staro 15 milijard let ampak je večno-sedaj. Vesoljno stvarstvo je sestavljeno iz galaktičnih teles-Vesolje je torej( simbolno) civilizacija galaktičnih teles.
Galaktična telesa pa tvorijo njeno organi planetarna osončja, črna luknja-novo rojstvo in pa celice to so satelitska osončja.
Moj grob opis.

Galaktično telo ima cikel 150 milijard let, človek 7o let povprečje, vendar tako človek kot galaksija menjata celice. Človek obnavlja celice na 7 let, galaksija jih obnavlja na 15 milijard let. Cikel cca.10 menjav v povprečju. Življenje ima dvojni DNK v trojni zrcalni vezi, zato reprodukcijsko verigo. Ostala mept pojavnost pa ima( zopet po meni) enojni DNK v enojni trojni vezi, zato samozadostnost, samoohranitev, samo delovanje-*Življenje si to zagotavlja z reprodukcijsko verigo.
Samo naše*življenje je večno-sedaj garancija obstoju celotnega vesoljnega in našega lastnega*življenja.
Življenje je večno-sedaj  iz življenja !!!!!!

Ime je po meni prirejeno tako, kot je Tutankhamon angleškemu. Tot-razum, Ank-moč Amon-Bog.
Sicer pa ni bistvene razlike, če poznamo sporočilo imena.

Sfinga (Abu-Hol) nosi tudi slovensko ime-(vseved) in gleda Sirius in Orion...
Sfinga in (Terglav, Trimužjat), Triglav imata dobesedno nebeško vez, ki je vezana nazaj na staro Atlantido (civilizacijski 28ooo letni val-cikel) in naprej na novo Atlantido. Obe pa sta ciklična pojavnost večno–sedaj živih na Zemlji.

Uganka za mnoge, zame popolnoma jasno ciklično dejstvo našega večno-sedanjega bivanja! Nikomur se ne vsiljujem,nikogar nič ne prosim in nikomur ni potrebno mojih trditev sprejeti.

Vesoljna EM sila (sveti duh) deluje na vse brez izjem, milostno enako. In brez dvoma bo El-duh skozi Horovo oko vsem tudi pokazal svetlobo naše večne-sedanjosti. Kakor na nebu, tako na Zemlji !  
Zadeva je enostavno smiselna!

Božanski (X -ku med nami) bo dal snovi tisto, kar je na nebu in Zemlji, okultno zlato -mističnemu dejanju (spoznanje). Telo, duša in duh so vsemogočni (mi ljudje).
Vse je pod njegovimi nogami (človek), tudi nebeški prestol ! (Nostradamus S3/2)

LP Alojz

Alojz,

nenačelnosti mi glede Jupitra res ne moreš očitati, ker nisem nikjer trdil, da Jupiter bo pritegnil Zemljo.
Napisal sem, da bi jo lahko lažje pritegnil kot Sonce, ker je Zemlja le "drobižek" v primerjavi s Soncem.
Sonce je za Jupiter vendarle prevelik zalogaj.

Kot sem že omenil, ponavljam, da bo tudi po fazi rdeče orjakinje Sonce še vedno približno 1000 krat masivnejše od Jupitra,
Na jupitrovo "zmagoslavje" nad Soncem lahko kar pozabiš, ker se ne more zgoditi.

Sonce bo čez približno 5 milijard let po fazi rdeče orjakinje, postalo takoimenovana bela pritlikavka, kar le pomeni, da bo po prostornini in sijaju manjše od današnjega Sonca, bo pa zato postala zelo gosta in vroča zvezda, kar bo posledica dejstva, da se bo do takrat skoraj ves njen vodik spremenil najprej v helij nato pa v še težje elemente, predvsem v ogljik in kisik.

Sonce kot bela pritlikavka bo torej še vedno zvezda v pravem pomenu besede in s tisočkrat večjo maso od ostarelega in že nekoliko shiranega Jupitra po tistem kravalu v sončnem sistemu, ki ga bo za kratek čas (nekaj deset milijonov let) priredilo Sonce v fazi rdeče orjakinje.

Jupitru pa do bele pritlikavke zelo veliko manjka, pravzaprav sploh nima nobenih pogojev. Najmanj desetkrat toliko mase, kot je premore, mu manjka celo do rjave pritlikavke, to je do tiste najmajše potrebne mase, ki jo objekt potrebuje, da lahko zasveti kot zvezda.
Tudi, če mu zraven prišteješ maso vseh ostalih planetov, mu to ne bi nič pomagalo. Jupiter je v tem smislu brezupen primer, ki ne bo nikoli zvezda ...

O Jupitru nisem prebiral nobene posebne literature. Na razpolago imam nekaj na videz suhoparnih številk, ki so bile že neštetokrat izmerjene in preverjene in jih lahko najdeš objavljene kjerkoli. To so razni podatki o masi, sestavi, orbiti in podobnih fizikalnih lastnostih. Vse ostalo pa lahko iz teh podatkov tudi sam premisliš z uporabo nekaj aritmetike in zdrave pameti.


O Egiptologiji pa tudi mene zanima, iz katere literature plonkaš podatke?

Alojz in Sandib wrote on 03.03.2008 at 20:38:32:


Ampak, Alojz, kaj ni smisel te celotne kreacije in posledično življenja v njej, mislim človeškega eksistiranja, ravno v tem, da se ne bi več rojevali v ta svet? Da končamo to brezciljno prerojevanje? Ko je Sidhartov oče rekel svojemu sinu, da človek pač živi in umrje na vekov veke, torej se prerojeva, to Sidharti ni bilo po godu in je sklenil spoznati resnico za tem brezciljnim prerorevanjem. Postal je Buda - Razsvetljeni, in končal reinkarnacijsko verigo. Kaj ni to smisel življenja?

Pa še nekaj: sam nikakor ne mislim, da človek vse pozabi iz prejšnjega življenja - če bi bilo temu tako, se ljudje med sabo psihološko ne bi razlikovali - mislim, navezanost na želje in materialni svet. Tako pa se, če rečemo duša/zavest, spominja vsega, ker se z vsakim življenjem prečiščuje oz. odmetava vzorce. No, in potlej VSAK s seboj odnese delček odstranjene umazanije z zavesti v naslednje življenje in to je edino kar šteje - nič ne de, če se jaz ne spominjam preteklih življenj = spominjam se jih le toliko, da ni ne dišijo več razne navezave na materialne stvari. In to je tisto pravo, kar se prenaša iz ene inkarnacije v drugo - razbijanje iluzij, ne pa spomim, kako sem jaz bil prej in tehnično znanje, ki sem ga osvojil.

Tako da jaz vseeno mislim, da daleč od tega, da bi človek ob smrti vse pozabil = še več! Človek ob smrti s seboj vzame samo bistvo, balast pa pusti za seboj. In tisto bistvo so spoznanja in odpoved navezavam za časa življenja, balast je pa potlej vse drugo, if you catch my drift?  

Poet wrote ;
Tako da jaz vseeno mislim, da daleč od tega, da bi človek ob smrti vse pozabil = še več! Človek ob smrti s seboj vzame samo bistvo, balast pa pusti za seboj. In tisto bistvo so spoznanja in odpoved navezavam za časa življenja, balast je pa potlej vse drugo, if you catch my drift?  Wink

Je taku.

Ježeštena, nahate, bo že držalu! Sam tole dušasto dušco sicer malo drugače razumem, pač v smislu, da je sploh ni! Hi hi hi!

KER ... Kak naj uboga dušca sploh obstaja? Kak naj prvo obstaja Bogec-žogec in potlej še ena uboga dušca? Hja, potlej se napravi nekak zidan zid med obema, in je bogec-marogec lepo na eni strani, dušca pa potlej lepo na svoji. Hja, to pa je spet malo ubogo, kaj ni?

Tak da jaz, poet, po svoji glavi in postavi mislim, da kej dušce sploh ni, in je sploh nikoli ni jemalo imeti. Hja, pa potlej je bila le ideja o "dušci", DUŠA = besedica iz 4-ih črk, ki jo cerkvenjaki tako lepo furajo neprej in nazaj. Tak da po mojem sila skromnem mišljenju, dušce sploh ni, ker ne more biti. In je potlej le ENA ogromno ogromna DUŠA vseobsegajoča, in nič drugega. No, in potlej le ta telo, ki tak ok prvi zimi umrje, le za hip vznikne iz te Velike ENE dušce, in se v njo spet hitro vrne - hop pod kovter, pa smo. In sploh ne jema problemov imeti, zakaj možganarji našeg telesca tak lepo iluzorno ustvarjajo iluzijo, kak smo mi ljudje, ki smo oddeljeni od celotne druge pojavnosti, pa se sam tak lepo pitam, kak to sploh v bistvi drži? Pomojem da ne, ker tak lepi velik ocean pač nima ločenosti v sebi, in ta občutek ločenosti pak možganje naše ustvarja tako lepo po sebi in hop v kozmično iluzijo. Zaprmej pa zatorej tudi tak pravijo, ak v sebi utihneš in se ti sinapse nič več na vse strani ne vrtijo, da uvidiš enotnost vse pojavnosti in si tak lepo pomirjen in svetiš kot kaka cestna svetilka. Hja, to je potlej tisto pravo, nej pa da smo milijarda dušc, ki bojda svoj dom išče - nej, nej, po meni tak nije, sem že spisal enkrat tako.

No pa le fajn bodite, kak ni dan zares prelepe sorte se ustvaril? No, pa zunaj zelenje tak lepo valovi v vetriču, saj bi še Kekec svojo pesem zapel, tak radostno se vse odvija. Ja, ja ...

lp, poetek

Nahate.d wrote :
Duhovno je vedno nad materialnim, materija je pogojena, minljiva, omejena, duhovno pa je vedno neomejeno in večno.

Morda bi se malo bolj  "znanstveno" reklo :

Energijsko je vedno nad materijalnim , ker je bila Energija prej kot Materija, katero je taista Energija tudi "sestavila" v današnjo obliko.

In, kakor je Prostor ( edini ki je ) že od "Nekdaj", tako je tudi Energija katero ta "Prostor" vsebuje tudi že "od nekdaj" , kar pomeni, da je ŽE večna .
Za razliko od Energije pa Materija NI večna, ker samo Energija "VE" kdaj bo Materijo spet "razstavila" (razgradila)  nazaj v njeno prvotno stanje  .
Iz tega vidimo, da Materija NI večna, ker ima svoj začetek+konec  .
Bo se sicer "vlekla" še dooooolgo časa, vendar se že zmanjšuje .
(zato res ne vidim nobenega pravega smisla poglabljanja (bredenja/blodenja)  nazaj v materijo, ko pa nima nobene perspektive več  )
Future is in Energy which is Spirituality   .
Energy is Live , materia is dead   .
Toliko na kratko za1X .
lep dan, pa drugič naprej  

Boštjan + #