Alojz in Sandib wrote on 27.02.2008 at 20:38:08: Quote: Na individulani psihološki ravni strah seveda mogoče odpraviti, ampak problem je v tem, da je mene strah za tistega (ali pred tistim), ki je problem strahu na osebnem nivoju razrešil.
Strah
Titud, do sedaj si po mojem vnašal neko ravnovesje miru v ta forum. S svojim zadnjim prispevkov pa si pokazal, da sploh nimaš »orientirja« . Pišeš neutemeljeno- brez lastnih argumentov. To si prebral, ko navajaš »: Posameznik, ki uspe premagati strah ne deluje odrešujoče na ostale ampak zaskrbljujoče.« Opraviči ta strah Titud? Oprosti to je brca v temo!
Na očitke, da se v nekaj spuščam brez individualne izkušnje, nikoli ne odgovorjam z individualno izkušnjo. Tak način odgovora me namreč vedno spominja na titov način zavrnitve stalinističnega modela vodenja industrijske in kmetijske politike: ker je tito vedel, da je katastrofalen, se je stalinu uprl, da pa bi dokazal, da je bil upor upravičen, je tak model kljub temu uvedel in zafural jugoslavijo ravno v času, ko je ostala evropa pod marshalovim planom najhitreje napredovala...
Torej bom utemljelil ta strah pred tistimi, ki so osvobojeni strahu, s tistim, iz česar je nastal: iz splošne izkušnje in s citatom:
Quote:II. Mistična sinteza
Peruš
Samo znanstveni analitični način mišljenja je preveč neprimeren in nezadovoljiv, da bi zmogel dojeti mistično sintezo. Razlog je v tem, da temlji na razumu in s tem na umetno (četudi intersubjektivno) izoblikovanih konceptih, ki jih mistična raven zavesti transcedentira. Ali ni tako celostno mistično izkustvo bližje resnici, saj je ne zre skozi umetni filter konceptualne zmešnjave? Zagotovo je bliže resnici vsaj glede dojemnaja notranjega dinamičnega bistva fizikalno-informacijskih procesov v naravi. To je ponavadi v praksi koristno; za razumevanje najglobjih ravni narave, predvsem žive, in zavesti, predvsem mističnih stanj, pa je analiza porazna. Opaziti razliko namreč pomeni ustvariti razlike; razstavljati oziroma razdeljevati celoto pomeni pokvariti jo in izgubiti njeno bistvo.
Tomc
Če ga prav razumemo, opazuje naš mistik svet čutnih informacij neposredno, medtem ko smo ostali obsojeni na motrenje bledih in bednih reprezentacij sveta. Razumsko mišljenje je za avtorja brezvredno, dlje od resnice, ker je že reprezentacija in s tem umetna, medtem ko vidi mistik svet tak, kot je, torej naravno. To razmišljanje se nam zdi problematično iz več razlogov. Prvi je ta, da svet kot takšen za nas ne obstaja. Kot smo že videli, verjetno primarni svet sam po sebi sicer obstaja , vendar o tem z gotovostjo ne moremo govoriti. Primarni svet si prilaščamo le kot biološka bitja, včasih še z določeno kulturo, po naših vedno pristranih razlagah. Še drugače bi lahko rekli, da ga vedno že biološko in kulturno interpretiramo. Vse naše doživljanje sveta je torej neizogibno posredovano. Racionalno doživljanje sveta je človeku - poleg občutenj in čustvovanj, inherentno. Tudi arhaični človek je moral imeti, če je hotel preživeti, na voljo velik repertoar vedenj, svoj fond naravoslovnih, tehničnih in socialnih znanj. Vedenja so skratka sestavni del njegovega človeškega bistva, zato je njihovo degradiranje v nekaj "umetnega", medtem ko naj bi bilo "intuitivno" (prepostavljamo, da občutenjsko in čustveno) naravno, po našem mišljenju povsem samovoljno in nam učinkuje nekoliko romantično. Še več. Če je mistično videnje resnice dejansko superiorno, zakaj so potem mistiki v vskadanjem življenju tako nemočni in nebogljeni, da potrebujejo pomoč drugih pripadnikov skupnosti? Resnično, zakaj neki, če pa adekvatno dojemnaje ´celovito notranje dinamično bistvo fizikalno-informacijskih prcesov v naravi ` kot nam zagotavlja avtor?
Quote:Titud po meni si prebral preveč butastih knjig ' kvazi ezoterikov ' ! Te so ti odvzele samo-rodno življenjsko orientacijo. Prelevil si se v filozofa brez samorodne življenjske filozofije.
Filozofija mi služi samo za orodje, s katerim post festum povezujem v nek vzoročno-poslenični red stvari, ki se mi dogajajo bolj kot ne sponatno, torej zavesno neodvsino od nje. Tak filozofski okvir je preveč fluiden, da bi se nanj lahko oprl pri spreminjanju sveta, izkazal pa se za učikovito misleno zavetišče pred notranjimi in znanjimi viharji. Ni vera, na kateri bi lahko gradil svoj svet, je pa uteha, saj s svojim analitičnim pristopa do vsega svet na nek sprevržen način kljub temu dela enovit.
Quote:STRAH – Je sestavni del našega zemeljskega življenja!! Strah ima izvor in posledico v nerazumevanju lastne in univerzalne biti in njene zakonitosti. Strah je spominsko dejstvo našega večno-sedanjega bivanja. Naše duše vedo za naš izgon iz raja. Naše duše vedo kakšne packarije (izvirni greh) smo počeli v našem večno-sedanjem bivanju. Strah je posledica naših neetičnih dejanj in ta strah akumulirajo naše duše. Mi smo v osnovi dobra bitja, ki imajo v sebi grajeno kodo vesti, ki se oglaša akrat, ko delamo slaba dela. Ko delamo dobra dela, se naš zlobni jaz ne javlja. Ko delamo slaba dela, nas dobri jaz vpraša: »zakaj?« Dejstvo samospoznanja omogoča delovanje skladno s tem spoznanjem. Koga se imamo potem za bati, bojmo se sami sebe (nespoznani).
Ne kvasimo neumnosti. Preskočimo eno stopnico nato jih deset pademo nazaj.
Bom malo v hudoben v odgovoru na to, od kod izvira strah oz, koga se moramo bati: prav tega svojega nadjaza - moralnega jaza, ki jazu določa kaj je prav in kaj ni prav. Ker kaj pa vemo od kje on oblikuje kaj je prav in kaj ni prav, od kar nimamo več duhovnih avtoritet in odkar so posvetni zakoni zgolj racionalno formalizirana razmerja med različnimi individulanimi in skupinskimi interesi? Iz neskaljenih, čistih in skrivnostnih globin naše duševnosti, ki ostajajo večno nedotaknjene in neonesnažene/neoskrunjene od naših egostičnimh/osebnih interesov? Ne me basat...
Alojz, ne me napačno razumet. Kot sem že večkrat povedal, te nimam za guruja ali vodjo/ideologa kakšne sekte, ki bi s pranjem možganov pridobivala svoje privržence, s katerim bi zavojevala svet s podreditvijo folka svoji odrešilni ideologiji. Verjamem v tvoj iskren namen, da se vsak od nas otrese strahu in najde svoje varno pribežavlišče oz. večni domnekje v sicer hladnem in negostoljubnem kozmosu. Ampak mojo vero boš lahko pridobu z le metodo, ki me ne sili odrekat se česarkali, niti mojemu strahu niti tesnobi, da ju bom lahko odnesu s sabo tja na sirius če si mi bo to tako zdelo nujno in dokler mi bosta v varnost in oporo in naj me kozmični očetje tam pred svojim obličjem odrešijo mojega strahu, če me na zemeljski ravni vera v njihohovo dobroto in moč strahu/tesnobe ne more osvobodit. Zadosti fair?
Quote:Poet je pravilno dešifriral Titudovo sporočilo in s tem pokazal, da je ohranil lastno življenjsko samorodnost. To samorodnost pa osebno bolj cenim četudi je agresivna, kot umetno naučeno filozofiranje (pametovanje) brez kančka samorodnosti. V tem pogledu je Kopron bolj samoroden izvirnejši od tistih, ki želijo pamet soliti drugim z naučenim znanjem od drugih papagajev.
Takemu ozančevanju drugih smo svoj čas na forumu rekli
taksizem (tak-si). Sodbe o drugih itak največ povedo o tistem, ki sodi.
Quote:Prepisovalcev -papagajev imam že 'poln kufer'. Dovolj! Cel svet jih je poln. Nikjer samo rojenih !!!!!! Prebral sem tovornjake knjig 'papagajev', niti ena samcata mi ni nič dala!
Po meni so svete knjige, (ki so zapuščina svetih) zakon za nas izgnane iz našega nebeškega občestva - raja !
Brati pa se jih naučiš tako, da stopiš vase in pozabiš vse kar je izven tebe. Samo zavedni puščavnik bodi. Bodi upornik proti krivici tega žalostnega sveta smrti. Tu na Zemlji se življenje ne časti po milosti in volji najvišjega… Samo tako boš pomagal svetu. Ne trobi v isti rog kot vsi. Trobi v svoj rog in kaži pot, brez pričakovanja, da boš lep, bogat, čaščen in slaven. Daruj sebe za odrešitev in nadaljevanje življenja, ker takrat si zagotavljaš tudi 'etični večno-sedanji' obstoj in najvišjo milost. Ta pa ti vrača izgubljeno samo spoznanje, samospoštovanje in te nauči spoštovanja vsakega življenja. Šele tako samo prerojen uspeš v polnosti sprejeti vse darove življenja !
LP Alojz
Tud jest cenim izvirnost, vendar predvsem tisto inovativne sorte. Izvirnen si lahko hitro, jeba je z inovativnostjo, ki mora dat novemu zapisu družbeno relevantnost, da se kot taka sploh prepozna. Za izvirnost je npr. dovolj, da si prvi, ki obrneš bejzoljsko kapo s šildom proti hrbtu, da si hkrati tud inovativen pa velja le, če se tej obrnjenost proti hrbtu dat tudi nov poseben pomen, npr. da se prek z na hrbet obrnjenim šildom med sabo začnejo razpoznavat uporniki. Če prenesem zadevo na raven prometejevega darila: izvirnosti mu ne manjka, si naredu dost na njej, če je tud inovativno pa bodo (bomo) pokazali ravno 'papagaji', če se bomo s citiranjem, razširjenjem, razlaganjem tvojih sicer izvirnih idej na svojemu nivoju razumevanja v njem in med sabo resnično razpoznali kot uporniki.