Alojz in Sandib wrote on 10.02.2012 at 02:32:30:Bošty
Ti verjameš,da je Bog človeka (Adama)ustvaril iz ile ,Evo pa iz njegovega rebra??Razloži mi tole,če se da?
No, bom jaz pred Boštyjem nekaj o tem povedal, za Boštyja še vedno ostane dovolj.
Da je Bog ustvaril Adama iz ilovice in mu dihnil Duha v nosnice, ter Evo iz Adamovega rebra, ima predvsem duhoven pomen razvoja sodobnega človeka in ga ne smemo razumeti samo materialno. Če si razlagamo samo v materialnem pomenu, tega nikakor ne moremo razumeti in obstanemo v brezizhodnem položaju polnem protislovij. Ta prispodoba ima več pomenov in sicer; duhovno – materialen pomen, duhoven pomen, duhovno – nebeški pomen in čisti nebeški pomen.
Če pogledamo duhovno – materialen pomen nam razkrije, da je človek materialno, predvsem njegovo telo in njegova duša, po poti evolucijskega razvoja rastlin in živali nastal iz materialne zemlje.
Če pogledamo duhoven pomen nam razkrije, da je mož, ki je narejen iz »ilovice« krotkejše narave, kot pa ženska, ki je narejena iz »kosti«, saj je ilovica dosti finejša materija od grobe koščene. To še pomeni, da je ženska bolj navezana na svet in materijo in jo prej zapeljejo čari in strasti materialnih užitkov. Da so ženske bolj trdožive in bolj vezane na materialni svet, se med drugim kaže tudi v daljši življenjski dobi od moškega. Iz tega pomena tudi izhajajo vsi miti o hudiču v ženski, da je ženska pokvarljivejša od moškega, zapeljivejša s svojimi materialnimi čari in še več je tega. Danes se ta pomen kaže predvsem v islamu, kjer je ženski fizično preprečeno, da jo premamijo njeni materialni čuti in strasti, ter da ne pride do pokvarljivosti njene duše, ki je bolj odvisna od materialnega sveta, kakor pa moška duša.
Če pogledamo duhovno – nebeški pomen nam razkrije, da je materialen razvoj človeka končan in da je materialno telo človeka opremljeno z vsem potrebnim za sprejem povsem svobodne volje in nadaljnje samostojno življenje, ravno z tem »dihom Duha v nosnice«. Ta »dih Duha« pa nam še naprej razkrije končani materialni razvoj in začetek duhovnega razvoja človeka. Da je Eva narejena iz »Adamovega rebra« nam razkrije, da je ženska del moža, ker je njena nrav izšla iz njegove preobilice zunaj življenjske sfere. V bistvu sta oba nastala iz istega telesa, ker pa je ženski del nastal iz bolj grobega dela je prispodoba »rebro« prav primerna.
Ta zakon delitve pa še danes privlači moškega in žensko in sicer; moškega privlači do ženske, kot ljubezen do svojega manjkajočega dela, žensko pa privlači do moškega, kot privlačna ljubezen združitve dela v celoto. Torej ženska privlači moškega, ker je del njega, moški pa privlači žensko zato, ker je ona njegov del. To »rebro« pa še v tem duhovno – nebeškem pomenu razkrije, kakšno vlogo ima ženska v moškem življenju. Rebra imajo sicer nalogo ščititi najvitalnejše organe v predelu srca v človeškem telesu, zato je prispodoba »rebro« najprimernejše za pomen ženske, kot varuhinje in zaščitnice moža, kar pa prava in poštena žena vsekakor je, pa ne mislim v fizičnem in telesnem smislu, ampak v čustveno duhovnem smislu. Moška narava je že tako ali tako dovolj vročekrvna, zato mora prava in poštena ženska moškega umirjati s svojo notranjo ljubeznijo, in nedvomno je prava in poštena ženska največja varuhinja in zaščitnica moškega. Eden od takšnih primerov je tudi ljubosumje, ki nemalokrat vodi do velikega nasilja in umorov. Tu je vloga ženske zelo pomembna. In še veliko takšnih stvari je.
Ostane še čisti nebeški pomen, katerega pa še jaz ne dojamem dovolj, saj je dojemljiv le nadangelom. Lahko samo predvidevam, da ta »dih Duha« v nebeškem pomenu razkrije preizkušnjo svobodne volje v materialnem telesu, s tem pa postopen razvoj novega duhovnega človeka do končne duhovne samostojnosti in potem združitev v Enost. Skratka v tem čistem nebeškem pomenu se razkrije v tej prispodobi o stvaritvi Adama in Eve, celoten proces od »padca angelov« do ponovne združitve z Enostjo.
Pa lep pozdrav.