Boštyxz wrote on 01.09.2007 at 16:38:52:To pomeni, da lahko iz človeka genetsko VEDNO nastane LE človek, tako kot lahko iz določenih živalskih in rastlinskih vrst zmeraj nastane le ista vrsta

.
Iz tega pa sledi, da je padel tudi bistveni steber darvinizma

.
Ta trditev sloni na trhli predpostavki, da se pri prenašanju dedne informacije na potomstvo nikoli ne dogajajo napake (mutacije).
Realnost nas nenehno prepričuje ravno v nasprotno. Mutacije se dogajajo in so biološka realnost.
Mutacije se dogajajo najprej znotraj iste vrste in ne gre le za retorično vprašanje, koliko mutacij se mora nakopičiti, da lahko že govorimo o novi vrsti. O novi vrsti lahko govorimo takrat, ko med predstavnikoma različnih ras, zaradi preveč različnih nakopičenih mutacij ni več mogoče spolno mešanje in nadaljevanje zaroda med mešanimi pari.
Belci imamo "vedno" le bele otroke, črnci pa črne. Fiziološko se ne razlikujemo le v barvi kože, je še veliko drugih razlik.
Kljub različnim mutacijam, ki so se zgodile prednikom teh dveh ras nekje v preteklosti, pa se razlik še vedno ni nakopičilo preveč in ju tako še vedno uvrščamo v isto biološko vrsto. Zakaj?
Najpomembnejši kriterij pri razlikovanju vrst je spolno razmnoževanje.
Če je to kljub mešanju različnih genskih osnov še vedno možno in plodno, imamo opravka z isto vrsto.
Ta proces je mogoče zelo značilno opazovati pri pestri raznolikosti pasjih pasem po svetu. Večinoma je med dovolj "sosednjimi" pasmami psov možno spolno nadaljevanje mešanega zaroda, obstajajo pa tudi tako oddaljene in s tem že tako različne pasme psov, da spolno mešanje med dvema takima pasmama ni več mogoče. V tem primeru smo bili priče nastanku dveh različnih vrst iz ene. Pasmi sta postali spolno nekompatibilni, čeprav obe izhajata iz skupnega prednika psov (volka).
Skozi tisočletja dolgo vzrejo psov se je med dvema pasmama nakopičilo toliko različnih mutacij, da sta postali ne le na videz, ampak tudi spolno nezdružljivi in tako različni vrsti.
Če bi imeli možnost v živo spremljati razvoj teh dveh pasem še v daljšem časovnem obdobju in ne le teh nekaj kratkih tisoč let, kolikor traja opasmenjevanje psov, bi bili priče nastanku še večjih fizioloških razlik, naprimer takih, kot so nastale med lisico in volkom ali med človekom in šimpanzom.