Resnico je potrebno nenehno iskati, zato ne verjemi nikomur, ki trdi, da jo je našel.
Od pionirskih Darwinovih časov so odkrili še veliko novih dejstev. On je dal le dobro iztočnico za kasnejša raziskovanja in podrl nekaj takratnih tabujev, ki so izhajali predvsem iz zakoreninjenih verskih dogem, ki so glorificirale človeka kot nekaj posebnega.
V času, ko je živel Darwin, naprimer še niso poznali DNK in drugih celičnih mehanizmov, kot jih poznamo danes.
Danes je jasno, da se ljudje seveda nismo razvili iz opic.
Resnica je pravzaprav še bolj presenetljiva, z opicami imamo le skupnega prednika, ki pa je bil primitivnejši od današnjih opic. (predvidevam, da tudi od človeka

)
Novejša izkopavanja so tudi pokazala, da razvoj človeka ni bil premočrten, kot so najprej predpostavljali, ampak je živelo veliko vzporednih vej človečnjakov, ki pa niso preživele. (neandertalci so le ena od mnogih in že bolj poznih vej, ki naj bi izumrla, čeprav tudi to ni dokončno znano, saj ni dokazov, da ni bil del neandertalske vrste celo asimiliran v vejo sodobnega človeka.
Če se vrnemo še globlje v preteklost, se izkaže, da imamo skupne prednike tudi z drugimi sesalci, tudi z našimi domačimi ljubljenčki mačkami in psi, pa tudi s podganami, čeprav to nekateri nič kaj radi ne slišijo.
Dlje kot gremo v preteklost, za več vrst se izkaže njihov skupni izvor.
Kar se izvora tiče, nismo ljudje v primerjavi z drugimi živimi bitji nič posebnega in poglavitna zasluga darwinizma je dejansko spoznanje, da smo vsa živa bitja na Zemlji pravzaprav ena sama velika in soodvisna družina s skupnimi koreninami.