Lilith
5
Offline
..to be more like me and less like you...
Posts: 1554
|
Na enem drugem forumu sem našla nekoliko drugačen pogled na zadevo.
Evo - copy/paste:
ZDRAVILNI PARKI - ZABLODA?
Zdravilni park v Tunjicah pri Kamniku sem obiskal kmalu po tem, ko so ga odkrili oziroma odprli za obiskovalce. Takrat o zemeljskih energijah nisem vedel toliko kot danes, sem pa različne energije že takrat zelo intenzivno zaznaval. Spomnim se, da se mi je zdelo zelo nenavadno, da sem na nekaterih točkah, ki jim pripisujejo vpliv na zdravje nekaterih organov, čutil pritisk na povsem drugih delih telesa, kot so tisti, na katerih se nahajajo organi, ki naj bi jih energija posameznih točk zdravila. Še več. Veliko je bilo točk, na katerih energije nisem zaznaval kot blagodejne, temveč mi je bilo zadrževanje na njih neprijetno.
V Sloveniji se je potem pojavilo še nekaj »zdravilnih parkov« - Vurberg, Prekmurje .. Nekateri obiskovalci so pripovedovali, da se po obisku teh parkov počutijo bolje, spet drugi pa so prihajali domov precej utrujeni. Neposredno po obisku tunjiškega parka, kot tudi kasneje sem veliko razmišljal, zakaj je temu tako, a odgovora sprva nisem našel.
Iz kristaloterapije sem vedel, da emitira vsak organ svojo specifično vibracijo, ki je odvisna od njegove sestave. Del telesa ali posamezen organ se energijsko odzove na energijo nekega kristala tedaj, kadar sta vibraciji v resonanci - pride do energijske komunikacije med kristalom in organom, to pa v tem delu telesa zaznamo kot ščemenje ali rahel pritisk. Na ta način vemo, kateri kristal je energijsko adekvaten vibraciji zdravega organa. Ko se začnejo na tem organu kazati bolezenski znaki, se mu energijske karakteristike spremenijo, do vzpostavitve prvotnega (zdravega) stanja pa mu lahko pomagamo tako, da na prizadeto mesto polagamo kristal, ki ima vibracijo enako tisti, k jo je imel zdrav organ (metoda energijskega izenačevanja).
Sklepal sem, da so na enakih osnovah določali zdravilne točke tudi odkritelji zdravilnih parkov.
Če zanemarimo dejstvo, da sem pritisk v telesu največkrat čutil drugje, kot bi ga moral glede na učinke, ki so jih pripisovali posameznim točkam in da sem nekatere točke zaznaval kot moteče, sem imel še en pomislek. Kadar se postavimo npr. na točko, ki naj bi zdravila ledvica, smo v energijskem objemu te točke s celim telesom. Če naj bi torej energija točke pomagala ledvicam do ozdravitve, pa je torej precej logičen zaključek, da vsem ostalim organom, ki imajo samosvoje frekvence, ruši energijsko stabilnost!!!
Kasneje sem se resneje posvetil proučevanju energij, ki jih lahko zaznamo na zemeljski površini. Ob sodelovanju z geomanti Marka Pogačnika, sem se seznanil z obstojem in funkcijami vitalnoenergijskih točk Zemlje, s prijateljem Urbanom Kolmanom, ki se na ZVD profesionalno ukvarja z meritvami elektromagnetnih anomalij, pa sva nadaljevala raziskave zemeljskih sevanj in na osnovi odčitkov na Urbanovih merilnih instrumentih sestavljala mozaik vpogleda v svet tovrstnih energij.
Da je z zdravilnimi parki nekaj zelo narobe, mi je postalo dokončno jasno, ko sem dobil v roke delo prim. doc. dr. Marjana Bilbana: Zdravstveni učinki elektromagnet-nega spektra.
Neionizirna sevanja iz naravnih virov sodijo v razred ekstremno nizkih frekvenc (0 - 300 Hz). M. Bilban v tem delu navaja, da so pri takšnih frekvencah, biološki učinki odvisni predvsem od gostote električnega toka v telesu! Ker je ta odvisna od specifične upornosti človeškega telesa, ki je med posamezniki dramatično spremenljiva in ker tudi elektromagnetno polje na zdravilnih točkah ni konstantno, temveč se spreminja v odvisnosti od zračnega tlaka in atmosferskih pogojev, je pripisovanje zdravilnih učinkov posameznih točk na določene organe izjemno neresno!
Obrazložitev:
Človeško telo je bolj ali manj prilagojeno zemeljskemu naravnemu elektromagnetnemu polju. Načeloma daljša izpostavljenost povečanemu zemeljskemu električnemu polju povzroči padec vsebnosti lipidov v telesu, pomanjšano električno polje pa upočasni komunikacije med celicami. Po drugi strani vpliva dolgotrajna izpostavljenost povečanemu zemeljskemu magnetnemu polju povečano rast celic (lahko tudi v smislu mutacij - rak), pri dolgotrajni izpostavljenosti pomanjšanemu magnetnemu polju, pa pride do upočasnjene rasti celic in delovanja imunskega sistema. Toda M. Bilban pravi, da je pri vplivu na biološko tkivo ključna gostota električnega toka v telesu. Ta pa je odvisna predvsem od velikosti zemeljskega električnega polja na določeni točki in specifične upornosti človeškega telesa, ki je pri vsakem posamezniku drugačna. Na specifično upornost telesa vpliva:
- upornost kože (zelo je različna, saj je odvisna od debeline in vlažnosti kože),
- velikost človeka (večji je človek, večja je upornost),
- debelost človeka (pri debelih je načeloma prevodnost večja, vendar pa jo zavirajo
maščobe, ki so slabši prevodnik),
- količina prostih ionov v telesu, ki je odvisna od slanosti telesa;
Gostota električnega toka je tudi v posameznih delih telesa različna, saj je odvisna od preseka (različni preseki - zapestje, vrat, trup ) in različnih prevodnosti posameznih delov telesa. te razlike zmanjšuje kri, ki je dober prevodnik (prekrvavljenost tkiv).
Vse to torej pomeni, da se lahko na določeno točko postavi cela množica ljudi, a bo gostota električnega toka pri vsakem posamezniku drugačna, s tem pa seveda tudi vpliv na njegovo zdravje.
Iz tega lahko sklepamo, da smo ljudje različno uglašeni tudi na naravno zemeljsko električno in magnetno polje! Prepričan sem, da ima ta različna naravna uglašenost pri posameznikih po eni strani vpliv na razvoj bolezni, po drugi pa seveda tudi na dolgoživost, saj vpliva na krmiljenja na ravni celic in tkiv, živčni in hormonski sistem, vse to pa povzroča spremembe v lastnem elektromagnetnem polju telesa, ki ima finoenergijsko krmilno funkcijo. Je morda mogoče, da se bo v prihodnosti medicina razvijala v smeri optimalnega prilagajanja posameznikov naravnemu elektromagnetnemu polju?
Seveda pa vse navedeno ne pomeni, da v naravi zdravilnih točk ni. Koristijo nam zlasti obiski vitalnoenergijskih točk (glej M. Pogačnik: Škola geomantije in T. Pretner: Holistična radiestezija I.). V naravi takšne točke zaznavam veliko nežneje, kot energijo večine točk, označenih v zdravilnih parkih. Ker tičijo osnovni vzroki bolezni predvsem v izgubi polarizacijskega ravnovesja, pa moramo zelo paziti, da iščemo v primerih, ko se počutimo npr. izčrpani in brez energije, pomoč na pozitivno polariziranih, v vročičnih in nevrotičnih stanjih pa na negativno polariziranih vitalnoenergijskih točkah. Da pa bi smeli v zdravilnih parkih posamezne točke etiketirali kot mesta, kjer si lahko pozdravimo posamezen organ, pa je seveda nesmisel.
Tadej Pretner
Delovno gradivo za knjigo Holistična radiestezija II.
|
Home
Pages: 1
