Bardo_Thodol
|
O tem bolniku sem slučajno videl en prispevek na tv, kjer so se pogovarjali tudi z njegovimi sostanovalci. Ena stara mamka je rekla, da je bil sicer zlo fajn človek, celo drva ji je večkrat nasekal. Na vprašanje ali je prav, da so zahtevali naj se izseli, je pa odgovorila, da je prav, v bloku da je tudi veliko otrok, ki bi se od "bacilonosca" lahko okužili.
V takih primerih, ki jih ne poznajo dobro, se pri ljudeh pojavi iracionalni strah, ki pa temelji predvsem na neznanju. Tak bolnik z aidsom, še posebej v fazi, ko je že nepokreten, okolice ne ogroža več in če bi se ga že imeli za bati, bi bil bolj upravičen strah prej, ko je še okoli hodil. Mnogi seveda ne vedo, da za neposredno okužbo sam aids ni tako zelo nevaren, kot so lahko nevarne druge bolezni, ki jih je omenjeni menda tudi imel, naprimer hepatitis.
Zanimivo je tudi, da takega strahu ljudje ne občutijo, kadar se gibljejo v množici neznanih ljudi, v trgovinah, na avtobusu, v kinu in podobno. V takih primerih tudi nikoli ne vemo, kdo vse od teh, s katerimi se srečujemo ali se jih celo dotikamo, dejansko je okužen s katero od nevarnih bolezni. Pravzaprav bi bilo racionalno ravno obratno, če namreč za nekoga vemo, da je za določeno boleznijo obolel, se ga lahko manj bojimo, kot takrat, če tega ne vemo, saj se lahko zaradi tega, kar vemo, tudi obnašamo ustrezno preventivno.
Te ljudi do določene mere razumem, ker vsi pač vsega ne morejo vedeti, različnim pomirjujočim sporočilom "oblasti" pa tudi vedno manj slepo verjamejo. Kdo od vas bi se upal družiti z nekom, za katerega bi vedeli, da je obolel naprimer za ebolo?
|