Na podlagi 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99) je Občinski svet Občine Domžale na 26. seji dne 30.05.2001 sprejel

S K L E P

O SEZNANITVI Z NASILJEM IN
IZGONOM DRUŽINE ŠOŠTARIČ
IZ NJIHOVEGA LASTNEGA
STANOVANJA

1.Občinski svet Občine Domžale zahteva od Ministrstva za notranje zadeve in od Vlade
  Republike Slovenije, da obravnavata “zadevo Šoštarič” in odgovorita na naslednja vprašanja:
a) ali so bili v tem primeru v celoti uporabljeni – glede na razmere – vsi z Ustavo in zakoni določeni ukrepi za       zavarovanje ustavno zajamčene pravice do varnosti državljanov in nedotakljivosti njihovega premoženja?
b)Kakšno državljanstvo ima g. Izet Adilović, stan. Kersnikova 2, Domžale in če je tujec, na kakšen način ima urejeno bivanje v Republiki Sloveniji?
c) Ali ima g. Izet Adilović izdano dovoljenje za nošenje in posest orožja in ali poseduje orožje?

2.Občinski svet Občine Domžale predlaga Okrajnemu sodišču v Domžalah izredno pospešitev kazenskega postopka v “zadevi Šoštarič” na podlagi obtožnih predlogov pristojnega Državnega tožilstva.

3. Občinski svet Občine Domžale pričakuje odgovore od Ministrstva za notranje zadeve in Vlade Republike Slovenije ter Okrajnega sodišča v Domžalah do 30.06.2001.

4. Občinski svet Občine Domžale bo po pridobitvi odgovorov omenjenih državnih organov in na podlagi predloga občinske uprave odločal, ali bo ponovno obravnaval “zadevo Šoštarič”, pri čemer bo na podlagi dodatnih mnenj pravnih strokovnjakov odločil tudi o morebitni vložitvi ustavne pritožbe na Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi prepočasnega in neučinkovitega ukrepanja pristojnih državnih organov.

5. Občinski svet Občine Domžale predlaga, da občinsko glasilo “Slamnik” nameni 2. točki 26. seje Občinskega sveta Občine Domžale “Seznanitev s primerom ustrahovanja, nasilja in izgona družine Šoštarič iz njihovega lastnega stanovanja” posebno pozornost v okviru poročila s 26. seje občinskega sveta.

OBČINA DOMŽALE Občinski svet

Številka: 01303-29/01 Datum: 30.05.2001

ŽUPANJA
Cveta ZALOKAR-ORAŽEM , l.r.

'***************************************************
Ustavni komisiji pri Državnem zboru
Šubičeva 2
1000 Ljubljana
Zadeva: pobuda za uvedbo postopka za črtanje 17., 18., 32., 33., 34. in 36. člena iz Ustave RS
Podpisani Stanko Šoštarič dajem pobudo ustavni komisiji za uvedbo postopka za črtanje naslednjih členov iz slovenske ustave:
17. člen - nedotakljivost človekovega življenja
18. člen - prepoved mučenja
32. člen - svoboda gibanja
33. člen - pravica do zasebne lastnine
34. člen - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
36. člen - nedotakljivost stanovanja
Stanko Šoštarič
Ljubljana, 17. januarja 2002
'***************************************************

STA, 6. 3. 2002
Šoštarič od države zahteva sto milijonov tolarjev odškodnine Ljubljana,

06. marca (STA) - Stanko Šoštarič iz Domžal je danes na okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo proti državi, saj mu ta niti po 18 mesecih, ki so pretekli od nasilnega izgona iz njegovega lastnega stanovanja, ne more zagotavljati osnovnih ustavnih pravic, kot je na primer pravica do zasebne lastnine. Od države zahteva odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sodbe na prvi stopnji, to je od novembra 2000, do plačila. Že pred več kot letom dni je namreč okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep, s katerim ugotavlja motenje posesti in nalaga Šoštaričevim sosedom, naj vzpostavijo prejšnje stanje. Po pojasnilih Šoštariča so ga njegovi sosedje v dvostanovanjski hiši nasilno izgnali iz stanovanja.
Družina Šoštarič je stanovanje v prvem nadstropju dvostanovanjske hiše na Kersnikovi 2 v Domžalah kupila leta 1994 in v njem živela mirno do julija 2000, ko so se v pritličje preseiili novi sosedje. Po pojasnilih Šoštariča so novi sosedje njegovi petčlanski družini začeli omejevati prehod iz stanovanja ter uporabo njihovih kletnih prostorov, v katerih imajo centralno kurjavo, priključke za vodo in elektriko in dostop do vrta. "Zaradi vse hujših groženj in omejevanja naših pravic smo na pomoč prvič poklicali policijo 15. julija 2000, čez dober mesec in pol pa smo morali zaradi groženj bežati iz lastnega doma. Dokončno smo iz svojega stanovanja v strahu za lastna življenja zbežali 3. septembra lani, ko smo morali v spremstvu najetih varnostnikov zaradi poškodb najprej poiskati zdravniško pomoč na urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani," poudarja Šoštarič. Dodaja, da je njegova družina od takrat v ilegali in so se morali že dvakrat preseliti.
O svojih težavah je Šoštarič obvestil tudi najvišje predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti v državi. Med drugim je decembra lani skušal svoje stanovanje podariti predsedniku vlade Janezu Drnovšku, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, notranjemu ministru Radu Bohincu, generalni državni tožilki Zdenki Cerar, varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, domžalskemu odvetniku Martinu Kosmini in komandirju domžalske policijske postaje Božidarju Fekonji. Glede na to, da se "obdarjenci" niso udeležili slavnostnega podpisa pogodbe in izročitve ključev, je to dejanje začasno odložil.
Šoštaričeve pritožbe in poskusi za izhod iz nastale situacije doslej niso obrodili sadov. Tako je denimo domžalsko okrajno sodišče novembra 2000 izdalo omenjeni sklep, s katerim je ugotovilo motenje posesti, kar pa ni spremenilo položaja Šoštaričeve družine. Domžalski svetniki so jim decembra lani sklenili dodeliti začasno socialno stanovanje, v katerega pa se Šoštaričevi še niso preselili. Kot poudarjajo, jim finančne možnosti ne dopuščajo preselitve; njihovi družinski prejemki jim namreč ne omogočajo pokrivanja s tem povezanih življenjskih stroškov. "In vse to ob dejstvu, da imamo lastniško stanovanje, ki ga kljub večkratnim poskusom zaradi groženj ne moremo niti prodati, medtem ko smo se že zdavnaj sprijaznili, da v našem težko pridobljenem domu na Kersnikovi v Domžalah ne bomo mogli nikoli več živeti," je ogorčen Šoštarič.
Prepričan je, da država s tem, ko mu ne zagotavlja uživanja njegovih pravic, vezanih na zasebno lastnino, grobo krši tudi nekatere mednarodne konvencije, kot je npr. evropska socialna listina. Tako mu država ne zagotavlja niti ustavno zajamčenih pravic niti tistih, ki se jih je zavezala spoštovati s sprejetjem mednarodnih dokumentov, ki zadevajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Trenutno Šoštaričevi živijo v hiši, ki jim jo je nekdo odstopil v uporabo, a se bodo morali kmalu izseliti, saj bodo hišo porušili.
Doslej je družina Šoštarič - dva otroka sta šoloobvezna, eden pa v vrtcu - za iskanje pravice po sodni poti, za preselitve in druge s tem povezane stroške porabila že približno pet milijonov tolarjev. Edini znak, da se zadeve sploh premikajo, pa je bil poziv kazenskega oddelka okrajnega domžalskega sodišča Šoštariču, da sredi tega meseca, natančneje 13. marca, nastopi kot priča v postopku proti sosedu.

STA, 14. 6. 2002
Komisija za peticije o preživninah ter primerih Šubic in Šoštarič Ljubljana,

14. junija (STA) - Parlamentarna komisija za peticije se je na današnji seji posvetila trem aktualnim problemom: izmikanju plačevanja preživnin, težavam Stanislava Šoštariča iz Domžal zaradi "izgona" iz njegovega stanovanja, in primeru Marka Šubica, ki je zaradi neuresničevanja stikov s sinom pred dvema dnevoma napovedal, da se bo sežgal. V zvezi z vsakim obravnavanim sklopom je komisija sprejela vrsto sklepov. Glede primera Šubic je med drugim apelirala na javnost, naj ne priliva olja na ogenj, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa pozvala, naj na pristojnem centru za socialno delo opravi izredni nadzor in jih seznani s svojim poročilom.
Poleg tega so člani komisije še sklenili predlagati vladi, pristojnemu ministrstvu, pa tudi parlamentarnim strankam, naj pripravijo ustrezne pobude za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer v smeri ureditve vprašanj dodelitve otrok in izvrševanja stikov. Vladi in organom v njeni sestavi so člani komisije predlagali, naj pospešijo reševanje konkretnega primera, tudi z razmislekom o novih pristopih.
Naj spomnimo, da je Šubic, ki ga je sodišče oktobra lani pogojno obsodilo za odvzem mladoletne osebe, sina Jurija, pred dvema dnevoma napovedal, da se bo pred Centrom za socialno delo Ljubljana Vič polil z bencinom in zažgal. Za to naj bi se odločil, ker "mu je po desetih letih jalovega protibirokratskega boja za pravico Jurija do očeta vsega dovolj". Šubic si je premislil zaradi klica poslanca NSi in predsednika komisije za peticije Janeza Drobniča, ki mu je zagotovil, da bodo njegov primer obravnavali na današnji seji komisije.
Po pojasnilih državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenke Kovšce je treba preveriti, ali so zadeve v tem primeru potekale, kot bi morale, ni pa primerno vnaprej obsojati delo centra za socialno delo. Po informacijah, ki jih ima ministrstvo, so "stvari tekle v redu", le podrobnejši pregled zadeve pa bi lahko pokazal, ali je morda prišlo do kakšnih pomanjkljivosti. Na vprašanje člana komisije Franceta Cukjatija (SDS), kaj bo v tem konkretnem primeru naredilo ministrstvo, da se bo zagotovila pravica otroka do stikov z očetom, je Kovšca opozorila, da je treba upoštevati tako koristi kot tudi pravice otroka. Sama o tem konkretnem primeru brez podrobnejše seznanitve ne more oceniti, kaj je korist otroka. Cukjati s takšnim pojasnilom ni bil zadovoljen, saj po njegovih besedah škodljivost stikov ni dokazana. Pooblaščenka Šubica, predsednica društva Ostržek Boža Plut, je sicer dejala, da je bila podana psihološka ocena, da Jurij potrebuje stike z očetom. Državna sekretarka pa je ponovila, da sama ni seznanjena s podrobnostmi primera in zato ni želela podajati končnih ocen. Obenem je razpravljavce pozvala k zaščiti integritete v primer vpletenih Ijudi.
Komisija za peticije je sprejela vrsto sklepov tudi glede problematike plačevanja preživnin. Vladi ter ministrstvoma za pravosodje (MP) in za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je dala pobudo za preučitev predloga za spremembo kazenskega zakonika tako, da bi poleg kaznivega dejanja "izmikanja plačevanju preživnine" vključili tudi kaznivo dejanje "neplačevanja preživnine". Omenjeni naslovniki naj preučijo tudi predlog za sankcioniranje neplačevanja preživninskih obveznosti ali izmikanja tem obveznostim s progresivnim povečevanjem zneska preživnine in zamudnih obresti. Vladi in MDDSZ je komisija dala pobudo, naj preučita predlog za določanje preživnine in uvedbo najnižje preživnine; vladi in MP pa pobudo, naj zagotovita prednostno reševanje preživninskih zahtevkov na vseh pristojnih sodiščih ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito izvršbo pri izterjavi preživnin.  (se nadaljuje)

Domžalski svetniki so jim decembra lani sklenili dodeliti začasno socialno stanovanje, v katerega pa se Šoštaričevi še niso preselili, saj naj bi jim finančne možnosti ne dopuščale preselitve. Marca letos pa je Šoštarič na ljubljanskem okrajnem sodišču vložil tožbo proti državi, saj naj mu ta ne bi zagotovila osnovnih ustavnih pravic, kot je na primer pravica do zasebne lastnine. Od države je zahteval odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

STA, 20. 11. 2002
Soštarič zaradi stanovanjske stiske zaprosil za azil

Ljubljana, 20. novembra (STA) - Stanko Šoštarič, ki je moral z družino leta 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah, je danes pred stavbo državnega zbora predstavil prošnjo za azil, ki jo je naslovil na štiri veleposlaništva. Šoštaričevi se morajo namreč do 10. decembra izseliti iz začasnega stanovanja v Ljubljani, doslej - v več kot dveh letih - pa ni prišlo do rešitve spora s sosedi, ki naj bi mu omejevali pravico do razpolaganja z lastnino. Na domžalskem okrajnem sodišču je obravnava po Soštaričevih besedah namreč preložena za nedoločen čas, zato je z družino avstrijsko, nemško, švicarsko in veleposlaništvo ZDA zaprosil, da naj mu zaradi psihične in finančne izčrpanosti omogočijo azil, s katerim bi sebi in družini omogočil dostojno življenje, saj meni, da mu Slovenija očitno ni sposobna nuditi zaščite ustavnih pravic.
Šoštarič, ki je marca letos na okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tudi tožbo proti državi, je sicer povedal, da sta tako predsednik DZ Borut Pahor kot predsednik komisije DZ za peticije Janez Drobnič pokazala veliko mero iniciativnosti, vendar pa so njuni sklepi ostali neizvršeni. "Ker doma že več kot dve leti moledujemo, zahtevamo in iščemo brez uspeha, smo se odločili, da tujce zaprosimo za zatočišče, ki ga tu ne dobimo," dodaja. Odgovorov z veleposlaništev sicer še ni prejel, saj so bile prošnje poslane šele v petek.
To, da stanovanja ne more niti uživati niti prodati, bremeni njega in njegovo družino, dodaja. Dva otroka, ki sta šoloobvezna, naj zato ne bi bila upravičena do štipendije, prav tako pa niso upravičeni do neprofitnega stanovanja, saj so že formalni lastniki enega. Sicer jim je občina Domžale ponudila nadomestno stanovanje, vendar pa je bilo to v neposredni bližini bivšega stanovanja, zato iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov ponudbe domžalske županje niso sprejeli. Poleg tega Šoštarič meni, da nadomestno stanovanje ni rešitev za nastalo situacijo, saj stanovanje imajo, vseeno pa bi sprejeli podobno ponudbo domžalske občine, če bi bilo nadomestno stanovanje malo bolj oddaljeno od spornega.
Družina Šoštarič je morala septembra 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah. O težavah je Šoštarič obvestil predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter jim že decembra lani poskušal podariti stanovanje. Izročitve ključev se omenjeni tudi takrat niso udeležili. Že pred več kot letom dni je namreč okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep, s katerim ugotavlja motenje posesti in nalaga Šoštaričevim sosedom, naj vzpostavijo prejšnje stanje, a to položaja v Šoštaričevi družini ni spremenilo. Domžalski svetniki so jim decembra lani sklenili dodeliti začasno socialno stanovanje, v katerega se Šoštaričevi še niso preselili, saj naj bi jim finančne možnosti ne dopuščale preselitve. Marca letos pa je Šoštarič na Ljubljanskem okrajnem sodišču vložil tožbo proti državi, ker naj bi mu ta ne zagotovila osnovnih ustavnih pravic, kot je na primer pravica do zasebne lastnine, od države pa zahteva odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev.
Pred kratkim se je s prošnjo za pomoč obrnil še na predsedniške kandidate. Kot je tedaj zapisal v odprtem pismu, je poleg policije in tožilstva obvestil že vse najpomembnejše predstavnike slovenske oblasti, medije, predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča in druge. Predsedniške kandidate je spraševal, ali "bodo dopuščali, da bodo osnovne ustavne in človekove pravice tudi v prihodnje zgolj mrtva črka na papirju", Janeza Drnovška pa, če "bo v primeru izvolitve tudi kot predsednik države indiferentno dopuščal tako nedopustno kršenje ustave, zakonov in nekaterih mednarodnih konvencij, kot to počne na mestu predsednika vlade".

STA, 22. 1. 2003
Nevladne organizacije opozarjajo na nerešen problem družine

Šoštarič Ljubljana, 22. januarja (STA) - Društvo za nenasilno komunikacijo opozarja na še vedno nerešen problem, v katerega je vključena družina Šoštarič. Decembra je namreč potekel rok, do katerega se mora družina izseliti iz nadomestnega stanovanja, saj bo hiša, v kateri trenutno živi, v kratkem porušena. Kot so pri omenjenem društvu zapisali v današnjem sporočilu za javnost, si družina zaman skuša poiskati najemniško stanovanje pri zasebnikih in zasebnicah, saj ti izražajo skrb in bojazen, da bi se vpletli v problem. Tako bo družina najverjetneje ponovno brez strehe nad glavo, čeprav so lastniki stanovanja, v katerem pa zaradi nasilnih sosedov ne morejo živeti ali ga prodati.
V izjavi je še zapisano, da je občina Domžale družini Šoštarič že našla najemniško stanovanje, vendar je bilo to neprimerno, saj bi plačilo najemnine družini predstavljalo prevelik strošek. Stanovanje so strokovnjaki s področja zdravstva s pisnimi mnenji ocenili kot neprimerno z vidika ohranjanja duševnega zdravja družine Šoštarič. V ponujenem stanovanju naj bi bila družina v stalni nevarnosti pred sosedi, ki družino ogrožajo, saj je v neposredni bližini njihovemu prejšnjemu stanovanju, ki so si ga le-ti prilastili. Država s svojimi organi v dveh letih družini ni uspela zagotoviti nikakršne zaščite pred njimi, še menijo v omenjenem društvu.
Nekatere nevladne organizacije so zato na domžalsko županjo Cveto Zalokar Oražem naslovile pisma, v katerih občino pozivajo, da v najkrajšem možnem času družini ponudi primerno stanovanje zunaj centra Domžal in omogoči, da se bo lahko vselila ter se nemoteno posvetila urejanju osnovnih pogojev za življenje. Kazenski in drugi postopki trajajo predolgo, da bi lahko računali na skorajšnji razplet situacije. V tem času pa petčlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma nujno potrebuje stanovanje.
Kot je znano, je morala družina Šoštarič septembra leta 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah. O težavah je Šoštarič obvestil predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter jim poskušal podariti stanovanje. Izročitve ključev se omenjeni niso udeležili. Že pred več kot letom dni je okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep, s katerim ugotavlja motenje posesti in nalaga Šoštaričevim sosedom, naj vzpostavijo prejšnje stanje, a to položaja v Šoštaričevi družini ni spremenilo. Marca lani pa je [b]Šoštarič na ljubljanskem okrajnem sodišču vložil tožbo proti državi, saj naj mu ta ne bi zagotovila osnovnih ustavnih pravic, kot je na primer pravica do zasebne lastnine. Od države je zahteval odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(se nadaljuje)

Šoštarič in njegovi na žalost niso Cigani ali pripadnik kake druge "manjšine", ki si očitno lahko v naši "pravni" državi privoščijo karkoli - in večja, ko je svinjarija, katero si bodo privoščili, več "ljudi" in raznoraznih militantnih pravičnikiov in tolerantnežev jih bo zagovarjalo in se borilo za njihove človeške pravice.


 


Lepo pa razkrinka tudi dvoličnost našega varuha Hanžka, ki očitno varuje predvsem svojo plačo in skrbi za svojo slavo...

Kot varuh pravic bi si vsekakor zaslužil tudi pravično plačo - to je tisto zajamčeno minimalno, ki se mu očitno zdi dovolj pravična, da proti njej ne protestira...






uživajte!

Tule je vse kolikor toliko zbrano - predvsem kaže kalvarijo navadnega slovenca, napram ubogim manjšincem...

http://www2.arnes.si/~ssosta4/html/


Kao neka razsodba:

http://www2.arnes.si/~ssosta4/documents/temp/sodba_K136.htm


Pisal je takorekoč vsem možnim pa nič od tega...


Žal Šoštarič ni šef ciganske kriminalske tolpe, da bi lahko bil zanimiv za kogarkoli.

V ozadju spora je zihr medanscionalna mržnja vsaj enega stanovalca (po prekoračenem silobranu hrvata lahko da tudi vzajemna), tako, da bi lahko zadeva v kašni drugi državi bila povod za linč ali pa vsaj za odkrito sistemsko favoriziranje organov pregona enega proti drugemu. Naši organi pregona se po moje vsaj posredno favorizirali  napadalca  že s tem, da so šest let potrebovali za pravnomočno razsodbo, s katero naj bi s pogojno obsodbo na 1.5 let zapora onemogočili napadalcu, da bi si upal v naslednjih štirih letih ogrožat sostanovalca. Tako počasno delovanje naših sodišč je itak voda na mlin tistih, ki  z agregesivnostjo zase izsilijo več kot bi jim po zakonu pripadalo, v konkretnem primeru agresivnjšemu muslimanu, čeprav bi bil po moje v istem primeru sistemsko enako  favoriziran hrvat, če bi s svojo večjo agresivnostjo primorala v izselitev muslimana. Sistem je  skratka v svojem nedelovenju enako 'pravičen' do pripadnikov vseh nacionalnosti, če seveda nekaterih stereotipno ne označimo za agresivnejše in si zaradi tega  pridobijo zase tudi večje privilegije, ki so sancionarani šele retrogrdno in zato brez pravega učinka.  Tle smo pa spet pri ciganih in to je tista točka, ki povezuje ta primer z ambrusom  s to razliko, da so tam organi pregona zaradi svojega dologoletnega nedelovanja res  priviligiral nasilneže, z retrogardnim ukrepanjem pa so v bistvu nagradili  še večje nasilje. To je tko, kod če bi se oddolžili hrvatu, ki bi organiziral sonarodnjake ali pa vsaj domžalčene za linč,  s tem, da bi izganli muslimana.  

     

vida wrote on 21.11.2006 at 08:57:19:



Ja vem, oz. vsaj takrat, teden dni po tistem, ko sem dal to temo na forum sem zvedel kje živijo.

Namreč, ko sem pripravljal, da dam to temo na forum (nov. lani) me je ravno obiskal prijatelj in ko je videl za kaj gre je posumil, da stanujejo Šoštariči v stanovanju neke njegove prijateljice. Ko je odhajal od mene domov je spotoma preveril in dobil potrdilo, da je res tako.

Svet je res majhen in to je res zanimiv slučaj.

Za to kje ta trenutek živijo pa nisem prepričan, če so še na istem naslovu.

Še to, v torek 13.2.2007 ob 19:29 je bil v TV Dnevniku na TV SLO 1 kratek prispevek o družini Šoštarič z kratko izjavo g. Šoštariča, vsega skupaj 1 MINUTO in  55 SEKUND.

Sem napisal točno kdaj je bil ta prispevek, če si ga hoče kdo pogledati v arhivu TV SLO, vsaj menim, da bi se še moglo nahajati v arhivu.


Vidi se opravičujem za pozen odgovor, sem nameraval odgovoriti naslednje dni, ko bi izvedel kaj mi bo povedal prijatelj, a sem potem pozabil:

Bamby wrote on 22.11.2006 at 01:44:54: