Bamby
|
Komisija predlaga jamstvenemu in preživninskemu skladu preučitev možnosti, da bi vodil izvršilne postopke izterjave samostojno in ne preko pooblaščenih odvetnikov, kar bi zmanjšalo stroške izterjave. Z vsemi temi sklepi pa bodo seznanili še odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide ter za notranjo politiko. Problematiki preživnin se je komisija posvetila zaradi peticije društva za zaščito otrok in mater samohranilk Ostržek. Iz peticije društva izhaja, da je v Sloveniji priznanih 43.000 preživnin s pravnomočno sodbo, začasno odredbo ali dogovorom. Od teh je tretjina preživnin neplačanih, 10.000 pa je neizterljivih zaradi "prizanesljivosti" sodišč do zavezancev, neukosti in finančne nesposobnosti mater, da bi vodile dolge in drage sodne postopke in izvršbe. Približno 70 zavezancev je letno obsojenih po 203. členu kazenskega zakona, ki kot kaznivo dejanje zoper zakonsko zvezo, družino in mladino opredeljuje tudi izmikanje plačevanju preživnine. V okviru poglobljene razprave je Drobnič menil, da podatki kažejo, da sklad ni uspešen pri izterjavi preživnin. Predstavnica sklada je to zavrnila in opozorila, da se sklad ukvarja s tretjo, najbolj zapleteno "skupino" (eni plačujejo, drugi plačujejo po izvršbi, tretji pa pristanejo v domeni sklada). Podatki sicer kažejo, da je od januarja 2000 do konca septembra 2001 jamstveni in preživninski sklad izplačal 420,2 milijona tolarjev nadomestil preživnin, na skladov račun pa je bilo vrnjenih 24 milijonov tolarjev ali 5,7 odstotka izplačanih nadomestil. Po seznanitvi dopolnjenimi informacijami v primeru Šoštarič - gre za nasilni izgon družine iz lastnega stanovanja, po njihovih zatrjevanjih zaradi nasilnega soseda - so člani komisije ocenili, da je bilo delovanje domžalske policijske postaje v dosedanjih postopkih premalo učinkovito. Komisija je organe policije, tožilstva in sodstva pozvala, naj s pospešitvijo postopkov zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic. V okviru svojih pooblastil naj tudi vlada priskoči na pomoč pri reševanji stanovanjskega vprašanja družine. Občina Domžale pa naj poskuša zagotoviti družini stanovanje, ki ne bo ravno v centru mesta, v neposredni bližini omenjenega soseda. Predstavnik domžalske policije je sicer članom komisije zagotovil, da so naredili vse, za kar so imeli pooblastila in pristojnosti. Priznal pa je, da so ugotovili nepravilnost postopka policista, ki je v enem primeru odklonil sprejem ovadbe zoper Šoštaričevega soseda.
STA, 26. 6. 2002 Šoštarič tudi tokrat ni podaril stanovanja najvišjim predstavnikom oblasti
Ljubljana, 26. junija (STA) - Stanko Šoštarič, ki je pred natanko 656 dnevi moral z družino zapustiti svoje lastniško stanovanje v Domžalah, je danes v državnem zboru ponovno poskušal podariti stanovanje najvišjim predstavnikom slovenske oblasti. Ti se na podpis darilne pogodbe in izročitev ključev niso odzvali, predsednik državnega zbora Borut Pahor pa je Šoštariča sprejel in ga seznanil o vseh aktivnostih DZ v času od njihovega zadnjega srečanja ter mu zagotovil, da si bo v četrtek dopoldne skupaj s predsednikom parlamentarne komisije za peticije Janezom Drobničem ogledal Šoštaričevo stanovanje na Kersnikovi ulici 2 v Domžalah. Šotarič pa je Pahorju izročil tudi pooblastilo, s katerim ga obvezuje, da "v imenu družine Šoštarič napravi vse, kar je v njihovem stanovanjskem primeru njim v korist", je danes v izjavi za novinarje povedal Stanko Šoštarič. Šoštarič je svoje stanovanje nameraval podariti predsedniku vlade Janezu Drnovšku, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ministru za notranje zadeve Radu Bohincu, generalni državni tožilki Zdenki Cerar, varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, odvetniku Martinu Kosmini ter komandirju domžalske policijske postaje Božidarju Fekonji. Kot je znano, je morala družina Šoštarič septembra leta 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah. O težavah je Šoštarič obvestil predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter jim že decembra lani poskušal podariti stanovanje. Izročitve ključev se omenjeni tudi takrat niso udelelžili. Že pred več kot letom dni je okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep, s katerim ugotavlja motenje posesti in nalaga Šoštaričevim sosedom, naj vzpostavijo prejšnje stanje, a to položaja v Šoštaričevi družini ni spremenilo. Domžalski svetniki so jim decembra lani sklenili dodeliti začasno socialno stanovanje, v katerega pa se Šoštaričevi še niso preselili, saj naj jim finančne možnosti ne dopuščajo preselitve. Marca letos pa je Šoštarič na ljubljanskem okrajnem sodišču vložil tožbo proti državi, saj naj mu ta ne bi zagotovila osnovnih ustavnih pravic, kot je na primer pravica do zasebne lastnine. Od države je zahteval odškodnino v višini 100 milijonov tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Kot je danes povedal Šoštarič, od okrajnega sodišča še ni prejel nikakršnega odgovora. Primer družine Šoštarič je obravnavala tudi parlamentarna komisija za peticije in pritožbe, ki je na seji 14. junija ugotovila, da je bilo delovanje domžalske policije premalo učinkovito, organe policije, tožilstva in sodstva pa so pozvali, naj s pospešitvijo postopkov zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Šoštarič s temi sklepi ni zadovoljen, s čimer je danes seznanil tudi Pahorja. Sicer pa je Šoštarič danes o svojem primeru obvestil tudi predsednika in generalnega sekretarja evropskega parlamenta ter varuha človekovih pravic v EU.
STA, 19. 9. 2002 Komisija ni zadovoljna z mnenjem vlade v primeru družine Šoštarič Ljubljana,
19. septembra (STA) - Člani komisije DZ za peticije so se dopoldne seznanili z informacijo o kar 74 peticijah, ki jih je komisija prejela med letošnjim 1. majem in 30. junijem, ponovno pa so razpravljali o t.i. primeru družine Šoštarič iz Domžal; ta se je zaradi groženj nasilnega soseda izselila iz lastnega stanovanja. Tokrat so člani komisije pod drobnogled vzeli mnenje vlade, ki ugotavlja, da so pristojni državni organi ravnali v okviru svojih pristojnosti, reševanje problematike družine, predvsem zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za nakup primernega stanovanja, pa ni v okviru njenih pristojnosti. S tem odgovorom člani komisije niso bili zadovoljni, zato so vlado ponovno pozvali, naj preuči, zakaj pristojni organi zadeve niso razrešili v skladu z načeli pravne države. Že na eni od prejšnjih sej so člani komisije za peticije ocenili, da je bilo pri reševanju problematike omenjene družine delovanje domžalske policijske postaje premalo učinkovito, zato so policijo, tožilstvo in sodstvo pozvali, naj s pospešitvijo postopkov zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic. V okviru svojih pooblastil pa bi morala tudi vlada priskočiti na pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja družine. Občina Domžale pa naj skuša družini zagotoviti primerno stanovanje, je takrat pozvala komisija. V odgovoru oziroma mnenju glede poteka reševanja tega primera je vlada zapisala, da je policija ravnala v skladu s svojimi pooblastili in pravočasno, prav tako ministrstvo za pravosodje, ostali sklepi komisije pa niso v njeni pristojnosti. Po prepričanju poslancev vlada s tem ni odgovorila na osnovno vprašanje, kako zaščititi državljana pred nasilnim sosedom, ki v tem primeru ni slovenski državljan in ima celo kriminalno kartoteko. Po prepričanju Franceta Cukjatija (SDS) je mnenje vlade "eno samo opravičevanje, oprala si je roke in meni, da je problem s tem razrešen". Predsednik komisije Janez Drobnič (NSi) se ne more znebiti vtisa, da gre v tem primeru za določene pritiske: med drugim je opozoril, da je sodišče že večkrat preložilo obravnavo zadeve. Tudi Aleksander Merlo (LDS) je ocenil, da so bile v postopku, in sicer že v začetku, storjene napake. Komisija je vlado zato pozvala, naj primer ponovno preuči in pojasni, kaj bo sama storila za razrešitev problematike družine Šoštarič. Sicer pa je po Drobničevih besedah iz kar 74 peticij, ki jih je komisija prejela v dveh mesecih, razvidno, da državljani niso zadovoljni z opravljanjem nalog državnih ustanov. Očitno je, da se pravna varnost Ijudi zmanjšuje, da se postopki reševanja zadev kljub drugačnemu zatrjevanju na nekaterih področjih podaljšujejo. Ob vsem tem pa država in njeni organi zgubljajo na zaupanju, je še menil Drobnič.
STA, 21. 10. 2002 Stanko Šoštarič za pomoč zaprosil še predsedniške kandidate
Domžale, 21. oktobra (STA) - Stanko Šoštarič, ki je moral z družino leta 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah, se je s prošnjo za pomoč obrnil še na predsedniške kandidate. Kot je zapisal v odprtem pismu, je poleg policije in tožilstva obvestil že vse najpomembnejše predstavnike slovenske oblasti, medije, predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča in druge. Po več kot dveletnem "bojevanju z mlini na veter" Šoštarič ne vidi nikakršne možnosti, da bi mu kdorkoli od pristojnih v tej državi zagotovil osnovne ustavne pravice in pravično ter pošteno obravnavo njegovega primera, zato se je odločil za objavo odprtega pisma. Predsedniške kandidate sprašuje, ali "bodo dopuščali, da bodo osnovne ustavne in človekove pravice tudi v prihodnje zgolj mrtva črka na papirju", Janeza Drnovška pa sprašuje, če "bo v primeru izvolitve tudi kot predsednik države tako indiferentno dopuščal tako nedopustno kršenje ustave, zakonov in nekaterih mednarodnih konvencij, kot to počne kot predsednik vlade". Pristojne institucije v Sloveniji v pismu poziva, da izvedejo revizijo dosedanjega dela domžalskega sodišča v njegovem primeru in ob tem ugotovijo ter seznanijo slovensko javnost, ali je res potrebna sprememba zakonodaje, ne le na izvršilni strani, marveč kazenskega zakonika, saj se je na primeru družine Šoštarič po njegovem mnenju izkazal za neučinkovitega. Prav tako javno poziva vse predsedniške kandidate, da podrobno preučijo primer njegove družine in slovenski javnosti o tem povedo svoje mnenje. Šoštarič je še zapisal, da si z ženo in tremi mladoletnimi otroki ne želijo ničesar drugega kot to, da bi po dveh letih in dveh mesecih od nasilnega izgona iz stanovanja na Kersnikovi 2 v Domžalah in odkritih grožnjah z ubojem svojim trem otrokom lahko nudil "toplo družinsko zavetje in osnovne pogoje za življenje in delo". Kot je znano, je morala družina Šoštarič septembra leta 2000 zaradi groženj nasilnih sosedov zbežati iz lastnega stanovanja v Domžalah. O težavah je Šoštarič obvestil predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter jim že decembra lani poskušal podariti stanovanje. Izročitve ključev se omenjeni tudi takrat niso udeležili. Že pred več kot letom dni je okrajno sodišče v Domžalah izdalo sklep, s katerim ugotavlja motenje posesti in nalaga Soštaričevim sosedom, naj vzpostavijo prejšnje stanje, a to položaja v Šoštaričevi družini ni spremenilo. (se nadaljuje)
|