To je res, Picola , podpis .
Vendar pa ti naši strahovi izhajajo večinoma iz naše duhovne lenobe .
Ker, ponavadi duše slutijo, da tukaj na tej Zemlji živijo na nekakšnem "dopustu", kjer ne delujejo dovolj v duhovno smer , ampak bolj v materijalno

. In tako lepo , počasi zapravijo(mo) svoje življenje, kot priložnost za dosego višjega cilja

.
In, ko duša zasluti, ali pomisli na smrt, si ustvari nek namišljen strah, pred onostranstvom

.
No, no, seveda je tu še vedno problem prehoda samega ( bolečina povezana z izgubo telesa

) , potem še izguba svojcev ( pa kaj pol, če pa jih bomo tam pridobili neskončno več

), no, in ne nazadnje še negotovost, če nam bo sploh uspelo "zaživeti" v tej višji dimenziji bivanja v katero gremo po smrti .

To so ponavadi povprečno-stalni strahovi nas ubogih duš, ki se mučimo na tem svetu

.
Čeprav pa čedalje jasneje spoznavam, da so vse te panike čiiisto ODVEČ .
Ker Življenje sploh ni to, kar se nam zdi na prvi pogled

.
Torej, nov, Sončen pogled, na vaša/naša življenja

...
by Bošty + Spirits around ...

,
čaw