t
5 p
Offline
Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: 
|
Iz tokratne Sobotne priloge Dela, o tem, kako je z veliko sliko...
V telesih OZN nikakor niso edini, ki bi radi raziskovali brez vpletanja širše javnosti, pri ameriški National Science Foundation so najprej zavrnili zahteve upokojenega poslovneža Stephena McIntyra za vrsto podatkov, ko pa so morali popustiti, so znanstveniki odkrili številne napake v podatkih o temperaturah. Pri Nasi in njenem Goddardovem inštitutu za vesoljske študije še vedno – že dve leti – zavračajo zahteve znanstvenika Christopha Hornerja po objavi, med še posebej trmastimi ameriškimi državnimi agencijami, ki nočejo posredovati svojih podatkov v neodvisno presojo, navajajo tudi središče za raziskovanje vremena (NCDC), del National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA). Ta ima največjo svetovno zbirko podatkov o vremenu, ki bi lahko odločilno pomagali k razkritju preteklih svetovnih vremenskih trendov. Tudi pri URC in IPCC še nočejo vsega objaviti, pa čeprav je že zdaj odkritih napačnih trditev še več, na primer ta, da je bilo v ZDA leto 1998 najtoplejše, kar jih merijo, saj je bilo takšno leto 1934, da se lahko obale morja dvignejo za več metrov, zaradi česar bo Florida kmalu pod vodo, pri čemer naj bi se vodna gladina dvignila le za nekaj palcev, da polarni medvedje izumirajo, pri čemer pa je v resnici njihovo število stabilno.
Če se že ne bodo stopili do leta 2035, kot je zatrjeval dr. Pačauri, pa se himalajski ledeniki res počasi krčijo, a po podatkih indijskega ministrstva za okolje in gozdove ta proces poteka že vse od sredine devetnajstega stoletja, veliko prekmalu torej za vplive industrializacije tako daleč od tedanjih najrazvitejših delov sveta v času, ko so se ljudje prevažali še s kočijami. Če se naše okolje spreminja in če morda nismo krivi ljudje, kdo je torej kriv? »Podnebne spremembe niso človekova krivda, so del naravnega dogajanja,« odgovarja Howard Bloom, voditelj Space Development Steering Committee in avtor knjige Genij zveri: radikalna revizija kapitalizma. Zavedeni smo zato, ker imamo takšno srečo, pravi. »V dveh milijonih let, odkar smo se iz homo erectusa s kamnitim orodjem v roki in kosmatimi obrvmi razvili v homo urbanisa z visokim čelom, smo preživeli šestdeset ledenih dob, v 120 tisoč letih, odkar smo se pojavili v sedanji fiziološki obliki kot homo sapiens, smo preživeli dvajset globalnih ogrevanj ozračja. V večini od teh so se temperature dvignile tudi do osemnajstih stopinj v samo dvajsetih letih. In to brez sodobnega onesnaževanja.«
Preteklih dvanajst tisoč let po Bloomovem prepričanju živimo v rajskem vrtu in v njem smo izumili kmetijstvo, denar, elektroniko in naš sedanji način življenja. Toda tako stabilno vreme tako dolgo časa je zgodovinska izjema, ne pravilo, saj planet Zemlja nenehno potuje. Njeno vrtenje okrog Sonca prinaša masivne vremenske spremembe, ki jih imenujemo letni časi, poleg tega pa ima naš planet še svoje posebno vrtenje okrog osi, ki se spreminja vsakih 22 tisoč, 41 tisoč in sto tisoč let. »To se imenuje Milankovićev krog, po srbskem inženirju in geofiziku, ki ga je odkril. Poleg tega potuje tudi Sonce, vsakih 226 milijonov let se skupaj z vsemi svojimi planeti približa črni luknji v samem središču naše galaksije, vsakih 143 milijonov let potujemo mimo spiralne roke galaksije, ki v našo smer pošilja cunamije kozmičnih žarkov in ti povzročajo masivne vremenske spremembe. Potem je tu še stvar, ki jo astronomi imenujejo fluff, masivni oblaki kozmičnega prahu, ki tudi povzročajo vremenske spremembe. In tudi Sonce samo se pomika na svoji poti od rojstva do smrti, zaradi česar je danes kakšnih 43 odstotkov topleje kot pa pred 4,5 milijarde let, ko se je Zemlja prvič uvrstila med planete.«
Vremenske spremembe in sem ter tja kakšen meteor so v 3,85 milijarde letih, odkar se je na Zemlji začelo življenje, poskrbeli za 142 množičnih izumrtij, eno na vsakih povprečnih 26,5 milijona let, in to veliko pred kakršnimi koli kapitalisti, industrialci ter pred kulturo potrošništva, opozarja avtor, ki je prepričan, da ne bi smeli zapravljati neznanskih vsot za boj proti mlinom na veter, ampak bi se morali pripravljati na morebitne neizogibne spremembe, če nočemo, da bomo po dinozavrih izgubili še kite, slone in pande – in človeka. »Moramo se pripraviti na izziv, ki nas je prisilil k razvoju v sedanjo moderno, hitro prilagodljivo obliko,« meni Howard Bloom. »Narava ni prijazna, pripraviti se moramo na ogenj in led. Sprevideti moramo, da nas narava nenehno preizkuša, da rastemo tako, da jo vsakič posebej prelisičimo.«
Konservativci menijo, da je edina pot prilagajanje, najrevnejši prebivalci planeta pa se bodo najlažje znašli, če bodo obogateli, to pa naj bi jim najbolje omogočalo sodelovanje v svobodni globalni trgovini. Tisti, ki jih še vedno skrbi za človekovo delovanje, pa bi morda lahko pozornost s prizadevanj za prerazporeditev bogastva preusmerili na nove tehnologije ali vsaj na takšne, ki bi omilile sedanji vpliv človeka na okolje. Vsekakor pa je namesto ideologije tudi pri tem potrebna predvsem pragmatičnost – in znanje. Svetovna okoljevarstvena telesa bi morala začeti objavljati prav vse podatke in dognanja, pa naj bodo zanje ti še tako kontroverzni. In prava razprava se bo končno lahko začela!
|
Home
Pages: 
(Read 214016 times)
